Zaradi nedavne gospodarske krize je v 63 državah samomor storilo okoli 5000, zaradi brezposelnosti pa si je v obdobju med letoma 2000 in 2011 življenje vzelo okoli 45 tisoč ljudi, so zapisali v zborniku Lancet Psychiatry.

Stresna tudi negotovost pred izgubo službe

Avtorji študije opozarjajo, da je treba strategije za preprečevanje samomorov usmeriti tudi proti tistim, ki službe izgubijo v državah, ki jih kriza ni prizadela. Tveganje za samomor je bilo večje med brezposelnimi v tistih državah, kjer je bila njena stopnja nižja, izguba službe pa je bila tako bolj nevsakdanja kot drugod, je pokazala raziskava.

Avtor študije, dr. Carlos Nordt z univerze za psihiatrijo v Zürichu, opozarja, da ni stresna le izguba službe, ampak tudi negotovost v mesecih pred tem, ko podjetje morebiti napoveduje odpuščanje, a ne pove, koga se bodo znebili. »Popolnoma možno je, da presenetljiva rast stopnje brezposelnosti sproži večje strahove in negotovost v tistih državah, ki niso bile (zelo) prizadete s krizo,« je pojasnil Nordt.

»Vrh ledene gore«

Med letoma 2000 in 2011 se je relativno tveganje samomora, povezano z brezposelnostjo, povišalo za med 20 in 30 odstotki v vseh regijah, zajetih v raziskavo. V 63 državah, vključenih v raziskavo (vse od Kirgizistana, Japonske, Rusije, Romunije, Danske, Nemčije, Velike Britanije, Mehike, Kanade in ZDA), je v teh letih samomor storilo okoli 233 tisoč posameznikov, petina pa jih je bila povezanih z brezposelnostjo.

Roger Webb in Navneet Kapur, strokovnjaka z univerze Manchester v Veliki Britaniji, da so samomori, povezani s finančno krizo, najverjetneje le »vrh ledene gore« širšega obsega družbenih in psiholoških težav.