Popoln šok ni bil. Že decembra so v Davosu govorili o tem, da so progo otežili in jo izenačili z moško. Posledice bodo vsekakor občutne. Zaradi spremembe se bo triminutni sprint bistveno podaljšal, ob počasnejši smučini tudi na štiri minute, kar je veliko. Zaradi takih stvari, kot je sprememba trase, ni imelo smisla izgubljati energije, saj nimam vpliva na spremembe. Skušala sem se čim bolj prilagoditi. Takrat v Falunu nisem bila v posebno dobri formi, niti nisem imela prav dobrega dneva.
Tudi spremljevalne ekipe niste imeli.Seveda je drugače, če na tekmo pridem sama ob asistenci norveškega kluba ali z reprezentančno spremljevalno ekipo. Sem pa bila po tisti tekmi zadovoljna, da sem spoznala nekatere detajle, ki mi bi v četrtek lahko koristili. Prav teku v strme klance sem po pregledu prizorišča namenila veliko več pozornosti in upam, da se bo to opazilo. In trening sem prilagodila daljši progi. Res je, na zadnjih tekmah z rezultati nisem bila zadovoljna. Kar nekajkrat sem ga malo polomila. Še naprej verjamem, da sem dobro pripravljena in da lahko posežem visoko.
Kaj bo v Falunu še posebej prišlo do izraza?Mislim, da bo proga, kjer se bo veliko dogajalo. Tudi na spustih in prehodih, ne le v klanec. Osrednji bo ciljni del z manjšim vzponom čez prireditveno zgradbo. Tam bodo davek plačali najbolj utrujeni. Ciljna ravnina v rahlem vzponu bo zahtevala moč v rokah. Tudi zato sem v zadnjem mesecu iskala klance podobnih profilov in zaključke s podobnim naklonom.
Zaradi bolezni Alenke Čebašek ste bili na sklepnih pripravah v Seefeldu edina slovenska tekačica.Žal sem po Alenkinem odhodu ostala sama. Trening je bil vseeno pravi. Vse načrtovane stvari sem opravila. Dobro, da je trener Per Torvik dobro pripravljen in je na intervalnih treningih držal z mano ter mi tako dajal dodaten izziv.
Kakšen pa je nasvet olimpijskega zmagovalca Ole Hattestada?(Smeh.) Kakšen nasvet? Po tekmi skandinavskega pokala v Falunu, kjer je zmagal? Nič posebnega.