Medtem ko razlaščeni imetniki podrejenih obveznic in delnic v podržavljenih bankah čakajo na odločitev sodišča, ali je bilo dejanje protiustavno ali ne, je bil v začetku tedna objavljen pogovor med neimenovanim uslužbencem Banke Slovenije in kolumnistom Tadejem Kotnikom, ki je dvignil veliko prahu. Iz pogovora izhaja, da so bili podatki, ki so bili podlaga za ukrepe Banke Slovenije, domnevno prirejeni, s tem pa je bilo več kot sto tisoč delničarjev razlaščenih, vrednost odpisov lastnikov podrejenih obveznic pa je dosegla skoraj šeststo milijonov evrov.

Z informacijami, ki so zaokrožile v zvezi z Banko Slovenije se je seznanila tudi vlada, pri čemer so se vse stranke zavzele za razjasnitev okoliščin. Dvomi glede ravnanj odgovornih pri sanaciji bančnega sistema se niso polegli ne v opozicijskih ne koalicijskih poslanskih skupinah, predlagana pa je bila tudi ustanovitev posebne preiskovalne skupine. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je izpostavil, da druge možnosti kot popoln izbris podrejenih obveznosti glede na veljavno zakonodajo Banka Slovenije pri ukrepih za banke ni imela. Pri tem se je oprl na od 1. avgusta 2013 prenovljena pravila o dodeljevanju državnih pomoči v bančnem sistemu v krizi. Ti določajo, da je treba v primeru državne pomoči opraviti oceno likvidacijske vrednosti. Le ta naj bi bila v primerih NLB, NKBM in Abanke večja od skupne vsote osnovnega podrejenega kapitala, s tem pa druge možnosti kot popolni izbris podrejenih obveznosti ni bilo.

Vprašanje sedaj je, kako bi morebitni dodatni stroški ukrepov za krepitev stabilnosti bank v višini preko pol milijarde evrov, ki bi nastopili, če bi mali delničarji in lastniki podrejenih obveznosti uspeli z ustavno pritožbo in nato še s tožbami na drugih sodiščih, preprečili ali zaustavili privatizacijo bank. Ne eno ne drugo ne bi bilo dobro za državo. Le spomnimo se zahtevanih donosov slovenskih obveznic blizu sedmih odstotkov, preden je bila sanacija bank v letu 2013 izvedena.