Jože Šlibar, ki je leta 1961 v Oberstdorfu postavil svetovni rekord 141 metrov, je dejal, da je med poletom opazoval črte. Kaj ste gledali vi?

Predvsem sem opazoval črto, ki me čaka na koncu ob pristanku. Še bolj sem bil pozoren na to, koliko me bo dvignil vzgonski veter, in kontroliral, ali so telo, roke in smuči v pravilni legi. Gledal sem čim dlje v globino. V letalstvu velja teorija, pravzaprav pravilo, da te bo ob skoku iz letala odneslo tja, kamor pogledaš. Pri doskoku mi je zelo koristilo to, da tudi na treningu v Planici pristajamo z velike višine.

O tem, ali se zaveda, kakšen mejnik je postavil z 250 metri.

Da. Še posebno po tistem, kar sem prebral. 250 metrov se pretvori v četrt kilometra, kar se sliši še večja daljava. Ponosen sem, da sem del dolge skakalne zgodovine.

O tem, ali je bil po rekordu čustveno prazen in je težko zaspal.

Zaspal sem brez težav, saj imam pred spanjem ritual, da gledam film na računalniku, dokler me ne zmanjka, kar pomeni, da so misli povsem preusmerjene. Vmes sem se pogosto spomnil, kaj sem naredil. Po svetovnem rekordu sem zaspal precej lažje kot po nedeljski tekmi s padcem v poskusni seriji in kratkim poletom v finalu.

O tem, kako je doživel polet Norvežana Andersa Fannemela do 251,5 metra, s čimer mu je prevzel svetovni rekord.

Ker je skakal dve številki pred menoj, ga nisem videl, niti nisem slišal napovedovalca. Bil sem še tako daleč od startne klopi, da tudi ljudi, ki so tam, nisem slišal, zato sem šele, ko sem se ustavil v izteku, izvedel, kako daleč je poletel. Lahko sem mu le rekel: dobrodošel v klubu 250.

O tem, kaj je pokazala analiza slabega nastopa v nedeljo.

Nisem delal velikih analiz. Tekma v Vikersundu, kjer je letalnica zelo zahtevna, je za menoj, zato sem se raje obrnil v prihodnost. Prišel sem do sklepa, da tako, kot se mi je v soboto vse izšlo z dobrimi skoki, se mi v nedeljo ni izšlo. Naredil sem majhno napako, morda je bilo preveč agresije in že sem bil v položaju za smuk po doskočišču.

O zlomljenih smučeh.

V nedeljo v poskusnem skoku sem zlomil stare smuči, nato sem skakal z novimi. Za svetovno prvenstvo v Falunu imam že izbrane smuči. Za srednjo napravo sem jih izbral na treningu v Kranju pred tremi tedni, za veliko minuli teden v Planici. Imam tudi nove čevlje, saj so bolj stabilni.

O tem, kako se pripraviti za svetovno prvenstvo v Falunu, kjer bodo skoki 150 metrov krajši, kot so bili v Vikersundu.

Treba se je spočiti, odklopiti glavo in skozi umirjeno pripravo dobiti nove občutke za manjšo skakalnico. Prvi skok ob prehodu je običajno povsem zgrešen, v drugem se adaptiraš, v tretjem naj bi šlo po željah.

O pričakovanjih za svetovno prvenstvo, potem ko je pred dvema letoma osvojil dve kolajni.

Vsi hočemo čim več, a nič se ne da izsiliti, zato je treba biti potrpežljiv. Če bom hotel preveč in bo glava premagala razum, bom na dnu razvrstitve. Nedelja v Vikersundu je velika šola, da moraš biti previden in imeti predstavo, kaj lahko narediš in česa ne smeš.