No, prav take vrste razburjeni odzivi dajejo misliti, da smučarke navijačem ne pomenijo zgolj stotink, medalj ali nacionalnega ponosa, temveč tudi kaj intimnejšega od tega. Recimo, da je kdo v kakšno smučarko tudi zaljubljen. Konec koncev to doživljajo že telefonistke na taksi centralah, ko so se klicatelji pripravljeni poročiti z njimi zgolj na podlagi glasu. In vsaj v tenisu so se moške navijaške strasti do teniških igralk preverjeno že sprevrgle v patološke prizore, kakršen je bil napad z nožem na Moniko Seleš, ki ga je zagrešil v Steffi Graf zaljubljeni motenec.
A nazaj k smučarkam. Te danes svojo erotičnost zagotovo tržijo bolj, kot so jo njihove predhodnice. Annemarie Moser Pröll pač ni objavljala seksi selfijev na facebooku, višek njenega iznašanja zasebnega (in pogojno erotičnega) v javnost pa so fotografije ob uplenjenem jelenu. A dejansko ne gre za nič novega, tako kot so si ljudje na črno-belih fotografijah pred stotimi leti, če le malo pozorneje pogledate in jih primerjate z dandanašnjimi predstavniki človeštva, precej podobni. Smučarke so vedno premogle specifičen seksapil, ki je bil bolj odvisen od tega, kar so odkrivale, kot tisto, kar so zakrivale. Kakopak z opremo, ki tako velja za drago in prestižno ter sama po sebi asociira na »nobel«. Nobel je pa tako in tako seksi. Pa vendar, kaj bi torej lahko bil najbolj eksplicitno erotičen del opreme in garderobe smučark?
Ni dvoma. To so puliji, v katerih jih lahko ob izteku tekmovanj vidimo v teh pomladnih mesecih, ko je sonce že pridobilo moč, na smučiščih pa je najlepše. Ko skozi TV-zaslon vonjaš vonj »labele« v zraku.
