Petek trinajsti je bil dan za drugi, očitno tradicionalni, salon penečih vin. Če bi ga primerjali s prvim, bi lahko dodali, da ga je, na oko, obiskalo več ljudstva, kot prvega, hkrati pa so se našim peninam dokaj očitno priključila še nekatera peneča vina iz drugih dežel. Jasno, mislimo predvsem na šampanjce.

Velika dvorana Grand hotela Union je bila torej lepo obiskana, ob mizah je bilo veliko tistih, ki uživajo ob penečih vinih, ki so mimogrede zadnja leta prava prodajna uspešnica. Mnogi vinarji, ki se še leto ali dve nazaj niso ukvarjali s tovrstnimi vini so zdaj med svojo ponudbo vključili tudi peneče napitke. Tako smo recimo videli Stojana Ščurka, ki je letos prvič ponudil peneče vino Brut – Zero 2011, nekaj dodatnih vin iz kategorije pa so ob prejšnji ponudbi dodali tudi nekateri drugi slovenski vinarji. Jasno, posel je posel, zato ni čudno, če se vin, ki na trgu dobro prodajajo, loteva vse več mojstrov. Pa naj gre za zelo sladke penine, vina z okusi sadja ali za peneča vina brez dodanega sladkorja. Konec koncev ne gre pozabiti, na idejo Mihe Isteniča in njegovega penečega vina rumeni plavec (RP), ki ima ceno 2000 evrov (za steklenico). Za mnoge so peneča vina, še posebej šampanjci, tudi drugače nekaj posebnega. Pravijo, da jih je mogoče piti že zjutraj, pravzaprav ves dan, kar za ostale alkoholne pijače ne velja. Hkrati, vse več kulinaričnih strokovnjakov predlaga povezovanje penečih vin in hrane, po drugi strani pa jih veliko lažje mešati z drugimi pijačami. Če se pošalimo, koktajle s šampanjci pije tudi James Bond.

Kakorkoli, bend na odru je igral ne pretežko muziko, na mizah je bilo kakšnih osemdeset penečih vin, ki jih je ponujalo več kot trideset blagovnih znamk iz Slovenije, Francije, Hrvaške, Italije in Španije. In čeprav je osnovna ideja bolj poslovna – povezali naj bi pridelovalce, trgovce in distributerje penečih vin, se zdi, da so organizatorji dosegli nekaj bolj pomembnega: na noge so postavili prireditev, ki je uspela zabavati in hkrati ponuditi na enem mestu toliko različnih mehurčkov kot nobena druga prireditev v bližnji okolici. Sicer pa, ali ne drži, da se moramo ob vinu predvsem zabavati in manj utrujati. No ja, vseeno zapišimo ob koncu, tisto, kar se nam je najbolj vtisnilo v spomin: Ščurkov Brut-Zero 2011, Coljina Penina Carmi rose 2008, Slavčkova Viktorija brut nature 2013, Kupljenov Rizling Extra Brut 2011 in Penina Bagueri Brut NV iz Goriških Brd. Od tujih pa šampanjec Taittinger brut reserve in Prosecco Casa Belfi Colfondo 2013. Upajmo, da se jim drugo leto pridružijo tudi kakšni letos manjkajoči domači vinarji, specialisti za peneča vina, recimo Bjana, P&F in mogoče celo Movia…