Že to, da je Katar v zelo sumljivih okoliščinah dobil organizacijo SP 2022 v nogometu, kaže na dvojno moralo Blatterja in Fife. Glede na to, da sta podlegla denarju nesramno bogatih šejkov že pri dodelitvi gostiteljstva SP (sporen je predvsem termin tekmovanja zaradi podnebnih razmer), ne bi bilo čudno, če bi vsaj delno klonila tudi pri zdaj (še) veljavnem pravilu, da lahko nogometaš zamenja reprezentanco najkasneje do 21. leta starosti, a le če pred tem ni zaigral na uradni tekmi za selekcijo A. Ker šejki kljub šelestenju bankovcev ne bodo mogli prepričati Blatterja in Fifo, naj umakneta to pravilo, obstaja možnost, da ga bosta vsaj modificirala in dovolila dve, tri izjeme pri naturalizaciji igralcev.

Katarci bodo v organizacijo SP vložili na stotine milijard dolarjev, zato bodo poleg organizacijskega uspeha na vsak način želeli tudi tekmovalnega. Čeprav tako visoko, kot so posegli na nedavnem SP v rokometu (srebrna kolajna), ne morejo niti v sanjah. A če sicer domnevno podkupljivi Blatter in sodelavci slučajno ne bodo odstopili od omenjenega pravila, so se Katarci že lotili načrta B. Angažirali so (in še bodo) na stotine skavtov, ki po vsem svetu iščejo velike nogometne talente, stare od 14 do 20 let. Na stotine obetavnih žogobrcarjev bo potem treniralo v številnih kampih v Katarju in tujini, najboljšim – ki bodo v času SP v odličnih igralskih letih – pa bodo podelili katarska državljanstva, s katerimi bodo lahko igrali za reprezentanco na SP 2022. Katarci so se tudi že lotili iskanja novega selektorja (prva neuradna in zelo bogata ponudba naj bi romala na naslov Pepa Guardiole), ki naj bi v slogu rokometnega šefa Valera Rivere gostitelje popeljal v športne višave. Je to za kritike in moraliste sporno ali ne?