»Cilji v Falunu ostajajo isti. To 17. mesto ne bo spremenilo mojih pričakovanj in načrtov za glavno tekmo sezone. Razočaranje ni vplivalo na samozavest. Te emocije sem hitro odpihnila stran. Dobro vem, da moram s te tekme v Östersundu pobrati dobre in slabe plati ter tako razmišljati naprej. Iz moje perspektive je bil sprint le drugačen od drugih v sezoni in drugačen, kot bo v Falunu. V teh dneh kaj posebnega niti ni mogoče več narediti,« je smučarska tekačica Katja Višnar na tekmi svetovnega pokala v Östersundu na Švedskem poskušala omiliti pomen sprinterske tekme v klasiki, čeprav je bila to glavna generalka pred najpomembnejšo slovensko tekmo 52. nordijskega svetovnega prvenstva. Ta disciplina bo na sporedu že v četrtek, 19. februarja.
Prav na Katji Višnar, četrti z zadnjega svetovnega prvenstva v dolini Fiemme, bo glavno breme. Zgolj 19. čas kvalifikacij in končno 17. mesto v Östersundu ni posebej obetavna napoved za tekačico, ki je v tej sezoni v tej disciplini že stala na zmagovalnem odru, in to poleg kraljice Marit Bjoergen, ki je v soboto dosegla jubilejno 90. zmago v svetovnem pokalu. Srž, kjer Blejka črpa samozavest, je v nepredvidljivosti panoge in podrobnostih sobotne tekme. »Proga v Östersundu je bila bolj proga za cirkus kot za kaj drugega. Zahtevala je le dve prvini: soročni odriv in tek v škarjice v strme klance. Vem, da prav tu največ izgubljam proti drugim. Ne zmorem teči s tako frekvenco, kot so tekle tam najboljše,« je razkrila slabost, za katero se nadeja, da ne bo prišla na površje tudi v Falunu čez tri dni. Druga šibka plat njenega teka je v pomanjkanju instinkta za gibanje v skupini. Dela preveč šolskih napak. V četrtfinalu je znova dovolila tekmicam, da so jo prehitevale na najodločilnejših odsekih proge. »Odločal je dober start, to sem vedela in dobro mi je uspel. Če nisi bil spredaj, si lahko že končal tekmo. Največjo napako sem naredila, ko sem na enem odseku dovolila Norvežanki Astrid Jacobsen, da me je prehitela, in nikakršne možnosti ni bilo, da bi to popravila. Kdor je bil spredaj, je bil in preobrat je bilo v finišu zelo težko narediti. V Falunu je lepša proga, bolj kompleksna, bolj razgibana in omogoča prehitevanje tudi v zaključku.«
Pri Katji Višnar že kvalifikacijski 17. čas ni obetal nič posebnega. Sicer velja za šampionko kvalifikacij. »Vem, ni bilo dobro že v kvalifikacijah. Razlog iščem v slabi drsnosti smuči. Pod smučmi sem imela preveč maže za oprijem, misleč, da mi bo pomagal v strme klance, a sem zato izgubljala po ravnini, v klance pa nisem bila poskočna, kar sem že povedala. A ne zato, ker se ne bi dobro počutila. Za Falun ostajam optimistična.«
Tekma v Östersundu ni prinesla nobenih velikih sprememb in posebnosti, kar zadeva najboljše. »Na stopničkah so tiste kot vso sezono. Ni bilo nobenega velikega presenečenja,« je Višnarjeva znova doživela še eno različico »norveškega« prvenstva s peto sprintersko zmago Marit Bjoergen, s katero je dosegla tudi izjemen rekord 90 zmag v svetovnem pokalu. Izjema je le tretje mesto švedske mladenke Stine Nilsson, ki je bila celo edina »tujka« v povsem norveško obarvanem velikem finalu. Mimogrede, domačine prvenstva veseli vsaj to, da je na nedeljski drsalni desetki njihova kraljica Charlotte Kalla premagala Bjoergenovo kar za 35 sekund. V sprintu je bilo med deseterico denimo kar sedem Norvežank, ob Nilssonovi pa v drugi deseterici še šest Švedinj. »Na stopničkah so favoritinje za Falun. Tu ni dvoma. Tudi tako enoličnega pogleda na vrh ni lepo videti. Prevladujeta dve državi, o tem ni dvoma,« je pripomnila Višnarjeva. Na svetovnem prvenstvu je število nastopajočih omejeno na štiri. Druge slovenske tekačice v Östersundu niso nastopile. Alenka Čebašek z največ nastopi v sezoni je generalko izpustila zaradi bolezni. Mlajši Nika Razinger in Anamarija Lampič sta tudi komaj prišli iz Astane. Lampičeva (in Janez Marič) sta v soboto zmagala na tekmi pokala Geoplin s kar 275 udeleženci na poligonu Briclc, zgodovinskem prizorišču tekaških tekem v Bohinju že leta 1921.
