Čeprav so slovenska zagonska podjetja vsako leto uspešnejša pri pridobivanju tveganega kapitala, kar dokazuje, da imajo mladi Slovenci enakovredna podjetniška izhodišča tujim, pa tega očitno še ne izkazuje podporno oziroma poslovno okolje. Ljubljana kot prestolnica se namreč ni znašla na seznamu šestih najbolj vročih evropskih mest za zagon mladih podjetij, pa tudi Boštjan Špetič, soustanovitelj Zemante in ena gonilnih sil organizacije Internet Week in sklada semenskega kapitala Silicon Gardens, v analizi lanskoletnega dogajanja na slovenski start up sceni ugotavlja, da je večina start upov, ki je uspela prepričati vlagatelje, že od samega začetka prisotna v tujini.

Tech Cocktail sicer na prvo mesto postavlja Berlin. Mesto s 3,5 milijona prebivalcev ima v bazi AngelList registriranih 848 start upov in skoraj 5400 angelskih investitorjev, poročilo, ki so ga pripravili v svetovalni hiši McKinsey, pa napoveduje, da bodo ti start upi do leta 2020 ustvarili več kot 100.000 novih delovnih mest.

Drugo mesto na seznamu je madžarska prestolnica. V Budimpešti, ki ima 1,7 milijona prebivalcev, je v AngelListovi bazi registriranih 168 zagonskih podjetij in 4646 angelskih investitorjev, njihova posebnost pa so visoka stopnja izobrazbe, izjemno hitra internetna povezava po vsem mestu in iniciative, ki ponujajo tvegani kapital iz Evropskega investicijskega sklada, ki podpira mlada inovativna podjetja. Čeprav s precej višjim številom start upov, kot jih imata Berlin in Budimpešta skupaj, se na tretje mesto s 4112 start upi uvršča London, kjer je prisotnih 7143 angelskih investitorjev. A v Londonu se ne dajo, saj je britanska vlada za razvoj start up skupnosti v zadnjem obdobju namenila 50 milijonov funtov, s čimer želijo konkurirati berlinski start up meki.

Na četrtem mestu start upom najbolj prijaznih prestolnic je Barcelona. Španska vlada je med drugim finančno podprla programe, ki bodo učinke predvidoma pokazali v prihodnjih letih, poroča Tech Cocktail.

Na petem mestu je nizozemski Amsterdam s 500 start upi in skoraj desetkrat več angelskimi investitorji, je pa Amsterdam kljub »nižjemu« položaju na lestvici uvrščen med najbolj kreativna mesta na svetu, glede na število prebivalcev pa so v povprečju tam za šest odstotkov bolj podjetni od preostalih Evropejcev. Šesto najbolj ugodno mesto za razvoj inovativnega podjetja v Evropi pa je Talin, kjer je aktivnih 151 start upov, spremlja pa jih 4674 angelskih investitorjev. Estonija je sicer prava mala dežela start upov, ugotavljajo v The Wall Street Journal, saj po velikosti 132. država sveta glede na število prebivalcev ustvarja največ zagonskih podjetjih v Evropi.

Slovenski start upi, ki morajo v tujino predvsem po tvegani kapital za hitrejši razvoj podjetja in prodor na tuje trge, se sicer prebijajo v skoraj vsa omenjena mesta, v zadnjem času pa jim je v Evropi morda še najbolj namenjena Sofija, kjer jih z veseljem sprejemata pospeševalnika LAUNCHub in Eleven. V Berlinu so bili Slovenci sprejeti v pospeševalnika Axel Springer P'n'P in Startupbootcamp, v Londonu so osvajali Seedcamp, Techstars in Wayro, v Amsterdamu pa Rockstart. Kar zadeva Evropo, so bili slovenski start upi sprejeti še v Wayro in Pro Sieben/Sat 1 v Münchnu ter v beograjski Startlabs in madridski Impact.

Jure Mikuž, direktor sklada RSG Capital, meni, da je dobro, da slovenska podjetja odhajajo v evropske pospeševalnike, tam iščejo semenski kapital in produkt oziroma podjetje razvijejo do mere, ko je pripravljeno na investicijo, višjo od pol milijona evrov. Je pa Mikuž že pred letom dni v pogovoru za Gazelo opozoril na ukrep, kakršnega so izvedli Španci, in sicer da bi morala slovenska vlada za to, da bi Slovenija oziroma Ljubljana lahko pristala med najbolj zaželenimi evropskimi mesti za razvoj start upov, ustrezno prilagoditi tako davčno kot zaposlitveno okolje.