Jože Kovačič je skupaj s sosedom delal na železnici na Dunaju, vendar se je po očetovem nasvetu vrnil v Slovenijo in se priključil partizanom. Nemci so ga ujeli, odpeljali v zloglasni celjski zapor Stari pisker, kjer ga je oče želel obiskati ravno tisti dan, ko so ga skupaj z drugimi fanti in možmi odpeljali na Stranice. Njegov sosed, s katerim je delal na Dunaju, je doživel svobodo.
Obešanje je trajalo dolge tri ure
Spomnimo naj, da se je nacistični zločin v Grabnu na Stranicah zgodil 12. februarja 1945. Deset dni pred tem so partizani v soteski Tesno ustrelili in hudo ranili Antona Dorfmeisterja, ki je bil eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev. Ker je naslednji dan umrl v celjski bolnišnici, so se Nemci sklenili maščevati. V zaporu v Mariboru, Celju in Trbovljah so izbrali sto talcev. Devetindevetdeset so jih obesili na jablane ob cesti, eden pa jim je poskušal pobegniti, vendar so ga ustrelili. Šlo je za moškega, ki ni prenesel pogleda na svojega obešenega sina.
Nedaleč stran od grobov je Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev skupaj z občino Zreče obnovilo staro hiško in v njej odprlo stalno spominsko zbirko. Avtor zbirke je dr. Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje, ki je za to delo leta 2006 zasluženo prejel Valvasorjevo nagrado. V muzeju so vsa dejstva predstavljena na povedni in simbolni način. Na ogled so portreti žrtev, še posebej pa človeka presunejo viseče vrvi z zankami in stari kmečki voz, ki je eden redkih ohranjenih predmetov iz tistega časa. Fotografije obešanja talcev namreč ne obstajajo, so pa pozneje na eni od bližnjih kmetij našli voz, s katerim so Nemci trupla vozili v skupni grob.
Bili so komunisti in kristjani
Talci, ki so umrli na Stranicah, so bili stari od 14 do 64 let. Bili so kmetje, delavci, obrtniki in uradniki iz domala vseh koncev Štajerske pa tudi iz drugih krajev Slovenije. »Bili so različnih svetovnih nazorov in opredelitev, komunisti in kristjani, verni in neverni. Predvsem pa je vsakdo izmed njih bil osebnost z lastno življenjsko zgodbo, upi, strahovi in hrepenenji. Čeprav so predstavljali vzorec takratne slovenske družbe in človeka, dejansko niso bili prav nič drugačni od nas, tukaj in zdaj,« je na žalni komemoraciji dejal slavnostni govornik dr. Tone Kregar.
Frankolovskim žrtvam se je poleg predstavnikov občin in veteranskih združenj s položitvijo žalnega venca poklonil tudi predsednik države Borut Pahor, medtem ko je celjski škof Stanislav Lipovšek blagoslovil grobove in mrtvim podelil dušni mir. Kot je dejal predsednik Pahor, si je po koncu druge svetovne vojne vsak človek želel, da se strahotni zločini ne bi nikoli več ponovili, vendar smo lahko petdeset let pozneje fotografije iz Auschwitza primerjali s tistimi iz Srebrenice. »Slavnostni govornik je na koncu pozval, naj spregovorimo o temi takrat, ko je še svetlo. Zdaj je mogoče tak čas,« je poudaril Pahor.