V projekt, ki sta ga hrvaško ministrstvo za zdravje in zavod za javno zdravstvo začela v sredo, bo vključenih vseh 33 splošnih in kliničnih bolnišnic. Te so morale med pripravo projekta prijaviti po deset pregledov in operacij, za katere imajo najdaljše čakalne vrste. V dodatnih delovnih urah bodo opravljali samo tiste preglede, na katere državljani čakajo najdlje.
Na ministrstvu so prepričani, da bodo na ta način opravili okoli 6000 dodatnih pregledov tedensko, na letni ravni pa približno 300.000 več kot doslej. Čakalne dobe za prve hematološke in onkološke preglede ter za prve preglede otrok nameravajo skrajšati na manj 30 dni, za ostale pa na manj kot 90 dni.
Izkušnje hrvaških bolnikov kažejo, da je za določene preglede, kot je magnetna resonanca, v Zagrebu treba čakati 540 dni, v Splitu pa 355 dni. V splitskem kliničnem centru ženske čakajo na mamografijo 346 dni. V nekaterih bolnišnicah je potrebno čakati več kot pol leta za različne preglede srca.
Visoko na seznamu pregledov z dolgimi čakalnimi dobami so tudi kolonoskopija, operacija očesne mrene, ultrazvok ščitnice in pregled krvnih žil.
Na ministrstvu načrtujejo, da bodo v bolnišnicah prerazporedili zdravnike glede na dodatni delovni čas in se na ta način izognili dodatnim naduram. V nekaterih bolnišnicah pa opozarjajo, da so dolgi čakalni seznami posledica dejstva, da ni dovolj zdravnikov ravno na pregledih, za katere so čakalne dobe najdaljše.
Glede na to, da naduro zdravnika praviloma plačajo 110 kun (14,30 evra), medicinske sestre pa 55 kun (7,15 evra), so v Jutarnjem listu izračunali, da bodo za letošnje izvajanje projekta samo za nadure osebju morali zagotoviti še približno 100 milijonov kun (13 milijonov evrov). Temu je treba dodati tudi materialne stroške za vsak pregled.
Dolgovi hrvaškega bolniškega zdravstvenega sistema so konec januarja znašali 1,2 milijarde kun (157 milijonov evrov).
