Dejal je tudi, da sredino prejšnjega stoletja zgodovina opisuje kot čas izjemnega tehnološkega napredka sodobne civilizacije, vendar pa je ta ista civilizacija dosegla moralno dno. »Po koncu vojne so rekli nikoli več. In 50 let kasneje je bilo mogoče primerjati tiste fotografije iz Auschwitza s tistimi iz Srebrenice,« je opozoril Pahor.
Pozval k spravi
Spomnil je, da je glede razmer v naši domovini pozval k strpnosti, sožitju, medsebojnem razumevanju ne glede na razlike, ki so med nami. Pozval je tudi k spravi, k vsemu tistemu kar nam omogoča, da se kot narod ob najpomembnejših vprašanjih vendarle postavimo enotno za svoje narodne cilje. Pahor je poudaril še, da je vedno na strani tistih, ki si prizadevajo za reševanje sporov na miren način.
Slavnostni govornik Tone Kregar iz Muzeja novejše zgodovine Celje je izpostavil, da zmaga nad fašizmom ni pomenila zgolj konec doslej najhujšega in najbolj krvavega spopada v zgodovini človeštva, temveč je obenem postavila tudi temelje izgradnje boljšega in pravičnejšega sveta, v katerem bi ljudje, narodi in države presegli zgodovinske razmere in sovraštva ter svoje medsebojne odnose urejali na demokratičen, strpen, povezovalen, predvsem pa miren način.
Žrtve so bile različnih nazorov in opredelitev
Dejal je tudi, da so bile frankolovske žrtve različnih svetovnih nazorov in opredelitev, komunisti in kristjani, verni in neverni. »Predvsem pa je vsakdo izmed njih bil osebnost z lastno življenjsko zgodbo, upi, strahovi in hrepenenji - nekogaršnji mož, sin, oče ali brat. Čeprav so predstavljali vzorec takratne slovenske družbe in človeka, dejansko niso bili prav nič drugačni od nas, tukaj in zdaj,« je dodal Kregar.
Po njegovih besedah slovenski upor proti okupatorju med drugo svetovno vojno, kljub vsem obsojanja vrednim, zlasti ideološkim skrajnostim in stranpotem, ostaja pomembno zgodovinsko poglavje ter eno glavnih sidrišč naše sodobne identitete.
Ostanki drevoreda in dva grobova
Spominsko območje obsega ostanke drevoreda jablan, na katere so Nemci 12. februarja 1945 obesili 99 talcev, enega pa ustrelili med begom, ter dva grobova, kamor so po obešenju zakopali žrtve. Med pobitimi so bili tudi mladoletniki, in sicer je bil najmlajši star 16 let. Najstarejši talec pa je imel 64 let.
Nemci so to storili iz maščevanja za partizansko zasedo v soteski Tesno, v katero je 2. februarja 1945 med vožnjo s svoje poroke padel eden najpomembnejših nacističnih funkcionarjev, celjski okrožni vodja in deželni svetnik Anton Dorfmeister, ki je za posledicami ran naslednjega dne umrl v celjski bolnišnici.
