Direktor Združenja bank Slovenije (ZBS) France Arhar se je očitno odločil, da kadrovsko prevetri združenje ter drastično zniža stroške poslovanja. V sorazmerno kratkem času je Arharju število zaposlenih že uspelo znižati za okoli četrtino, obenem pa je preostalim zaposlenim ukinil večino bonitet, znižal regres ter zarezal tudi v osnovne plače.

Dogajanje v ZBS je že zbudilo tudi pozornost Sindikata bančništva Slovenije. »Z začudenjem spremljamo odpuščanja v ZBS in se sprašujemo, zakaj so sploh potrebna,« nam je povedal predsednik sindikata bančništva Slovenije Tomaž Boltin. Kot je opozoril, je prav ZBS kot predstavnik bank in lizinških družb njihov glavni partner pri pogajanjih o panožni kolektivni pogodbi. Letos se bodo morali z njimi znova usesti za pogajalsko mizo, saj se konec decembra izteče veljavnost tarifnega dela panožne kolektivne pogodbe.

A varčevalni ukrepi se v ZBS še niso končali. Za letošnje leto si je Arhar zadal, da število zaposlenih zniža še za pet, za dodatnih deset odstotkov pa bi znižal tudi plače preostalim devetim zaposlenim, ki bi morali prevzeti tudi naloge odpuščenih sodelavcev. A ti načrti so bili očitno preveč radikalni celo za nadzorni svet pod vodstvom prvega moža Banke Koper Giancarla Mirande. Načrta mu namreč na decembrski seji nadzorniki niso potrdili in so mu naložili, naj pripravi »milejšega«. Na seji minuli mesec naj bi tako Arharju v drugem poskusu le uspelo poslovni načrt spraviti prek nadzornega sveta, pri čemer naj bi ta predvidel znižanje plač za pet odstotkov, namesto petih pa naj bi združenje zapustila le dva zaposlena. Med tema bo, kot kaže, tudi namestnica direktorja ZBS Irena Jean Vodopivec. Arhar naj bi namreč že napovedal, da ji mandata, ki se ji izteče konec letošnjega avgusta, ne bo podaljšal.

»Strategijo je že na svoji prvi seji sprejel nadzorni svet združenja. Če v bankah izvajajo racionalizacijo poslovanja, jo moramo tudi v združenju, ki ga financirajo banke,« nam je povedal Arhar. Ob tem se je pohvalil, da je ZBS od njegovega nastopa mandata bankam vrnila že štiri mesečne članarine. Za koliko so se ob znižanju plač in števila zaposlenih znižali njegovi prejemki in koliko sploh prejema za vodenje ZBS, Arhar ni želel pojasniti, Miranda pa nam je dejal le, da so se prejemki direktorja znižali za toliko kot drugim zaposlenim.

Toda čeprav se Arhar pri zniževanju stroškov sklicuje na enako početje v bankah v državi, je bil sam veliko radikalnejši. Od njegovega prevzema mandata so se namreč stroški v ZBS znižali že za okoli 30 odstotkov, z upoštevanjem učinka zaradi prenosa dela dejavnosti na Kreditni biro Sisbon pa za okoli 20 odstotkov. Za primerjavo omenimo, da so v SKB banki od leta 2011 administrativne stroške znižali za okoli deset odstotkov, v Unicredit banki, ki jo je več let vodil prav Arhar, pa za nekaj več kot šest odstotkov. Če bo Arharju tudi letos uspelo uresničiti načrtovane reze stroškov, bodo v združenju stroške v štirih letih znižali za okoli 40 odstotkov.

A medtem ko Miranda pričakuje, da se bo ZBS uspelo uveljaviti kot neke vrste kompetentni center in partner pri vodenju dialoga s predstavniki vlade, parlamenta, Banke Slovenije in Evropske centralne banke, se zastavlja vprašanje, kako bo kadrovsko okrnjenemu ZBS to sploh uspelo izpeljati. »To je naš problem. Če nekdo odide, je treba njegove naloge razdeliti. Tu smo zaradi bank in one bodo povedale, kakšne storitve od nas potrebujejo in po kakšni ceni,« nam je še dejal Arhar.