Praznovanje stotega rojstnega dne nekega občana se je pred desetimi leti znašlo med kratkimi lokalnimi novicami ali pa v bolj lokalnih medijih, pred dvema desetletjema ali več je bila to že novica skorajda za prvo stran, danes pa stoti rojstni dan ni več nekaj tako zelo posebnega. Nič čudnega, v Sloveniji je bilo po zadnjih podatkih centralnega registra prebivalstva na dan 12. februar 235 stoletnikov, se pravi prebivalcev, ki so stari sto in več let. Glede na podatke statističnega urada iz konca lanskega leta je bilo precej več žensk, in sicer 204 stoletnice in le 33 moških. Leta 1999, do koder sežejo javni podatki statističnega urada, jih je bilo komaj 54.
Najstarejši znani Slovenec Nikolaj Dragoš
Dr. Anton Vratuša, taboriščnik, partizan, politik, diplomat in slavist akademik prav te dni praznuje stoti rojstni dan. V začetku leta je bil slavnostni govornik na slovesnosti v Dražgošah. Njegove misli so bile bistre, zbrane. Govoril je precej več kot deset minut. Stoje na odru pred tisoči poslušalcev. Zbrano in razločno. Neverjetno za človeka, ki je bil rojen na začetku prve svetovne vojne.
Adolf Uhan - Gandi je bržčas najstarejši še živeči slovenski nogometaš. Nekdanji član Slovana je osupljivo vitalen še danes, tik pred svojim 101. rojstnim dnem, nogomet pa še vedno aktivno spremlja, je pred dnevi v uvodu članka, ki je temeljil na zanimivem pogovoru s stoletnikom, zapisal novinarski kolega Borut Mehle. Iskrica je Gandijev odgovor na vprašanje, ki si ga zastavljajo najstniki, ne pa stoletniki – Ronaldo ali Messi? »Vedno Ronaldo in nikakor Messi. Messi ima samo levo nogo, Ronaldo je pa fejst fant.« Koliko staremu bi pripisali tako izjavo?
Marta Polak živi v Domu starejših Preddvor, najstarejša Kranjčanka bo 22. aprila letos praznovala 105. rojstni dan, ko je bila stara dve leti, je potonil Titanik. V nedavnem pogovoru za Slovenske novice je povedala, da ji noge še vedno dobro služijo in da slednje pripisuje kolesarjenju. Rada pripoveduje zgodbe iz svojega življenja. V 105 letih se jih nabere veliko, kajneda?
Domnevno najstarejši Slovenec je 107 let stari Nikolaj Dragoš, ki bo avgusta letos dopolnil 108 let. Trdilna oblika zadnjega stavka je posledica kratkega pogovora z negovalko v domu starejših v Ljubljani: »Čil in zdrav! Počuti se kot 20-letnik in avgusta bo zabava!« Skromnost, delavnost, aktivnost, vztrajnost so vrline, ki jih je 107-letnik kot recept za dolgo življenje razlagal ob lanskem rojstnem dnevu.
V Sloveniji živijo še trije njegovi vrstniki oziroma vrstnice, se pravi skupaj bodo (ali pa so že) letos 108 let dočakali štirje Slovenci oziroma Slovenke. Najstarejša Slovenka živi v Pomurju, rojena je bila leta 1907.
Staramo se
Statistika, pravijo, ne laže. Kot zapisano, leta 1999 je v Sloveniji živelo 54 stoletnikov, številka je od takrat skokovito naraščala. Pet let kasneje se je namreč podvojila, deset let kasneje pa več kot potrojila – stoletnikov je bilo leta 2009 179 –, petnajst let kasneje je stoletnikov skoraj petkrat več. Podatki so sicer izjemno zanimivi za splošno javnost, spet za druge pa pomembni pri načrtovanju pokojninske, zdravstvene, socialne, zaposlitvene politike. Na statističnem uradu so pripravili posebno aplikacijo Prebivalstvena piramida. Ta skozi čas pokaže spremembe naše demografske strukture. Koliko je bilo mladih in koliko starih od leta 1971 naprej in kakšna je projekcija do leta 2061. Zanimiv vpogled v staranje prebivalstva. Pred štirimi desetletji je bilo največ 20-letnikov, starejših od 60 let pa sila malo. Pred dvajsetimi leti je bilo največ, uganili ste – zrasli so, 40-letnikov. Danes je 20-letnikov manj kot 70-letnikov. Čez 40 let bo največ ljudi starih med 70 in 80 let. Tudi stoletnikov bo nekajkrat več kot danes. Verjetno. Ne nazadnje močno narašča pričakovana življenjska doba, ki je bila za moške, rojene leta 1960, še 66,1 leta, leta 1980 67,4, leta 2000 72,1, danes je 77,1 leta. Podobno je pri ženskah. Leta 1960 rojene so lahko pričakovale 72 let starosti, danes že 83,3.
Učiteljice z dolgim življenjem
Dr. Blaž Podpečan je po poklicu arheolog, ljubiteljsko pa se ukvarja z raziskavo stoletnikov in je tudi strokovni sodelavec Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Kaj je torej našim stoletnikom skupnega? »Mnogi izmed njih veliko premišljajo o lastni izjemni dolgoživosti in razlogih zanjo, drugi so do nje skoraj popolnoma brezbrižni. V medijih se pogosto pojavljajo razne stereotipizacije fizičnih ali karakternih lastnosti stoletnikov, ki pa jih po mojem mnenju nikakor ne smemo posploševati. Tako denimo ne drži, da so vsi stoletniki izredno komunikativni ali pa da so vse življenje vzdrževali primerno telesno težo. Težko bi izpostavil kakšno lastnost, ki bi bila skupna vsem slovenskim stoletnikom, vendar je iz njihovih neposrednih ali posrednih izjav vendarle mogoče nekaj izluščiti. Njihovo življenje je zaznamovalo viharno 20. stoletje obeh svetovnih vojn, ti ljudje so se naučili obvladovati stres in pomanjkanje. Ena od lastnosti, za katero se zdi, da je prav tako značilna, je zmernost. Vse kaže, da so zelo pomembni tudi pogosti in kakovostni socialni stiki,« je prepričan Podpečan, ki osebno pozna polovico naših stoletnikov.
Ena od njegovih zanimivejših ugotovitev je, da je med njimi precej učiteljic. »Gre za učiteljice stare šole, kjer so takratni pedagogi pri metodiki vzgoje in izobraževanja še posebej poudarjali urejenost, natančnost, vestnost, sistematičnost in te gospe so to dejansko ponotranjile ne le v pedagoškem poklicu, temveč tudi v zasebnem življenju. Verjetno pa je igralo pomembno vlogo tudi njihovo dobro socialno zdravje. Tudi po upokojitvi so duhovno svežino ohranjale z rednim branjem knjig ter aktivnim spremljanjem medijskega dogajanja,« to plat razlaga Podpečan, ki ima ob zavedanju, da so stoletniki sicer deležni medijske pozornosti, občutek, da se jim ne posveča dovolj širše družbene ali raziskovalne pozornosti.
»Morda tudi zato, ker gre za ljudi, ki so v visoki starosti ohranili telesno, duševno in socialno zdravje, skrb naše družbe pa je usmerjena predvsem v problematiko ranljivih, ogroženih skupin. Vendar sam vidim znanstvene raziskave stoletnikov kot ene od ključnih raziskav v starajoči se družbi. Stoletniki so vzorčni modeli kakovostnega staranja in raziskovalcem pomagajo najti ključe do dolgega in zdravega življenja. Izsledki takšnih raziskav, ki intenzivno potekajo v Evropi in razvitem svetu, pripomorejo k prepoznavanju specifičnih potreb ter k organizaciji in razvoju služb, oddelkov in storitev, ki jih bodo potrebovali ljudje v starajoči se družbi.«
