Novogoriška mestna občina je decembra 2013 predlagala sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe zasebnemu podjetju Komunala, ki vzdržuje odlagališče smeti v Stari Gori. Komunala je nato zvišala ceno storitev in aprila 2014 vrnila odlagališče občini, ki je njegova lastnica. Občina od takrat račune Komunale, ki jo lastniško obvladuje Salonit Anhovo, okoli 35-odstotne lastnice pa so goriške občine, zavrača, saj so po njenem mnenju neutemeljeni.
Spor okrog odlagališča odpadkov v Stari Gori se med Komunalo in mestno občino Nova Gorica oziroma med šestimi goriškimi občinami vleče od leta 2011. Takrat je Agencija RS za okolje Komunali zavrnila vlogo za izdajo novega okoljevarstvenega dovoljenja, ker pred odlaganjem niso obdelovali odpadkov. Ker je država nato izdala novo uredbo, ki je omogočala začasno obdelavo, so v letu 2013 tam vzpostavili vsaj začasni obdelovalni center odpadkov.
»Z mestno občino Nova Gorica smo nato podpisali aneks h koncesijski pogodbi, v katerem se je občina zavezala plačevati začasno obdelavo. Junija 2013 pa so ugotovili, da so svoje plačali, ostalo pa naj sami zaračunamo preostalim občinam, s katerimi nismo imeli sklenjenih pogodb. Občina Nova Gorica se je zavezala, da bo poravnala znesek zanje in jih potem izterjala,« zatrjuje Andrej Miška, direktor Komunale. Nastal je spor, težek 160.000 evrov, o katerem trenutno odloča pristojno novogoriško sodišče.
Občina zavrača račune kot neutemeljene
Ker pa Komunala še kar ni dobila okoljevarstvenega dovoljenja za odlaganje odpadkov v Stari Gori, je morala sredi leta 2013 začeti odvažati odpadke na drugo lokacijo, na Ptuj oziroma v Ormož, kar je posledično povišalo stroške. Župani občin Nova Gorica, Goriška brda, Kanal ob Soči, Šempeter pri Gorici, Miren - Kostanjevica in Renče - Vogrsko na zviševanje cene niso pristali, saj so menili, da so višji stroški stvar Komunale, ki je zasebno podjetje. Čeprav so občine njene 36-odstotne lastnice. Komunali je vseeno uspelo zvišati ceno, a ker so še vedno poslovali z izgubo, so aprila lani odlagališče odpadkov v Stari Gori vrnili občini Nova Gorica, ki je njegova lastnica.
»Še prej smo predlagali, da bi nam občina zmanjšala najemnino za odlagališče, ki ga ne uporabljamo, plačevali pa bi najemnino za zbirni center. Vendar ni bilo posluha. Še vedno vzdržujemo odlagališče na račun občine, delamo vse, kar je potrebno, in izstavljamo občini račun,« pravi Miška.
Najemnina za odlagališče znaša 330.000 evrov na leto. Račun, ki ga Komunala mesečno izstavi občini, naj bi znašal med 50.000 in 60.000 evri. Zajemal naj bi sorazmerni del najemnine, ki ga občina zaračunava Komunali in slednja njim nazaj, vzdrževanje centra in čistilne naprave, drenaže ter monitoringe. Od aprila lani občina Nova Gorica račune zavrača kot neutemeljene. Junija lani je Komunala ponovno zvišala ceno storitev in o tem obvestila občine.
»Dobili smo pripombe, nekatere po izteku 6-dnevnega roka. Rok, ki je po mnenju nekaterih zavezujoč, po mnenju drugih ne. Na pripombe smo odgovorili in potem vse tiho je bilo. Tudi v tem primeru smo vložili tožbo na molk organa,« pravi Miška. Vsega skupaj se je nabralo 17 tožb med Komunalo in goriškimi občinami. Sodišče ni odločilo še o nobeni izmed njih.
Pogoj za prekinitev pogodbe je umik tožb
Komunala je decembra lani vrnila pingpong žogico občini Nova Gorica z enakim predlogom za sporazumno prekinitev koncesijske pogodbe. »Pogodbe ni mogoče kar tako prekiniti, ker direktor Komunale pogojuje sporazumno prekinitev z rešitvijo vseh odprtih vprašanj in z umikom vseh medsebojnih tožb, ki pa jih glede na njihovo vsebino ne moremo umakniti, ne da bi pri tem kršili zakonodajo, ki se nanaša na javna sredstva. Sočasno moramo zagotoviti izvajanje javne službe,« odgovarjajo na novogoriški mestni občini.
Novogoriški župan Matej Arčon je že napovedal iskanje cenejšega ponudnika. Koncesijska pogodba s Komunalo velja do leta 2020 in jo je mogoče prekiniti sporazumno ali po sodni poti. Sanacijo odlagališča smeti, ki je bila predvidena za letos, je občina Nova Gorica prenesla v leto 2016. Vrednost del za zapiranje odlagalnega polja je ocenjena na 1,4 milijona evrov.
Tako Miška kot občine pravijo, da so se o rešitvi problema pripravljeni pogovarjati. A na obeh straneh tudi ne skrivajo, da je problematika veliko bolj obsežna, kot je videti, in ni vezana zgolj na koncesijo.
