Pomembno vprašanje, ki se pojavlja pri branju prejšnjega odstavka, se nanaša na to, ali med ceno nafte in tečajem dolarja obstaja povezava. Po eni strani so med trgovinskimi partnerji ZDA tudi države izvoznice nafte, katerih valute so bile zaradi padca cen nafte v zadnjih mesecih pod močnim pritiskom. Drži pa tudi to, da delež držav izvoznic nafte v trgovinski menjavi z ZDA ni pretirano visok in da so v drugi polovici leta 2014 v primerjavi z dolarjem depreciirale tudi valute držav, ki niso odvisne od izvoza nafte. Po drugi strani apreciacija oziroma depreciacija dolarja že sama po sebi lahko vpliva na gibanje cene črnega zlata. Cene nafte so izražene v dolarjih. To praviloma pomeni, da apreciacija dolarja v primerjavi z valuto države X povzroča rast cene nafte za kupce iz države X, ki morajo za nakup nafte najprej kupiti dolarje.
Smiselno je omeniti, da obstaja verjetnost, da na cene nafte vpliva dejavnik, ki hkrati vpliva tudi na tečaj dolarja. Jeffrey Frankel, profesor na Harvardu, je v svojem prispevku Why are commodity prices falling? (Zakaj cene surovin padajo?) ocenil, da na cene surovin vplivajo realne obrestne mere v ZDA. Visoke realne obrestne mere 1) zvišujejo naklonjenost podjetij proizvajati čim več surovin zdaj in ne kasneje, 2) znižujejo naklonjenost podjetij hraniti surovine v zalogah, 3) znižujejo relativno privlačnost surovinskih pogodb v primerjavi z ameriškimi državnimi obveznicami, 4) zvišujejo vrednost dolarja, kar zvišuje cene surovin v ostalih valutah. Realne obrestne mere v ZDA so še vedno nizke, zato večina prej omenjenih mehanizmov trenutno ne vpliva neposredno na cene surovin. Toda del krepitve dolarja v zadnjem letu zagotovo lahko pripišemo pričakovanju, da bo ameriška centralna banka dvignila obrestno mero, in ohlapnejši monetarni politiki drugih centralnih bank.
