Tudi takrat niso bile zime takšne, kot danes mislimo, da so bile. Državno smučarsko prvenstvo so zaradi pomanjkanja snega z mariborskega Pohorja prestavili v Kranjsko Goro (zveni znano?). Zima se je takrat z organizatorji prav poigrala, saj je takoj po državnem prvenstvu zapadlo veliko snega, temperature pa so se spustile globoko pod ničlo. V Ljubljani so 14. februarja namerili minus 24 stopinj Celzija, v Celju celo minus 27. Smučarski skakalci so imeli tekmovanja praktično vsak teden, med drugim tudi na ljubljanskem Rakovniku, zgodovinski trenutek pa so dočakali igralci pri nas tedaj najmlajše zimskošportne discipline – hokeja na ledu. Premogli smo pravzaprav en sam klub, ljubljansko Ilirijo. Ker so bili fantje željni tekem, so za prvo hokejsko tekmo poskrbeli kar sami. V Kamniku so sestavili neke vrste podružnično moštvo in 7. februarja na tamkajšnjem mestnem drsališču odigrali prvo hokejsko tekmo po kanadskih pravilih pri nas. Že čez 14 dni so Ilirijani na svojem igrišču odigrali še prvo mednarodno tekmo s celovškim Kacem.

SK Ilirija : SK Kamnik 15:1 (4:1, 4:0, 7:0)

Kamniku je pripadla čast, da se je tamkaj vršila prva javna hockey tekma na ledu. Spoprijeli so se hockeyisti Ilirije in Kamnika, dva kluba, ki edina pri nas gojita ta šport. Seveda so zmagali Ilirijani s 15:1, ker imajo pač večjo rutino in so tudi v drsanju prekašali svoje nasprotnike.

Led na mestnem drsališču v Kamniku, kjer se je vršila tekma, je bil zelo dober, vendar pa je drsališče nekoliko premajhno.

Ilirija je sicer dominirala, toda Kamničani niso bili tako slabi, kakor kaže rezultat. Visok poraz moramo pač pripisati dejstvu, da so domačini igrali svojo prvo tekmo, precej golov pa je po nepotrebnem izpustil vratar. V kamniškem moštvu sta bila najboljša inž. Rebolj in inž. Pogačnik. Ugajal je tudi Stuzzi.

V propagandnem oziru je tekma, kateri je prisostvovalo mnogo občinstva, dobro uspela. Revanžna tekma se bo vršila v kratkem.

Jutro, 9. februarja 1932

Hockey na ledu

Athletik SK (Celovec) : Ilirija

Jutri ob 10.30 na drsališču Ilirije.

Gostovanje celovškega Athletik SK, drugega najboljšega hokejskega moštva Avstrije, je perfektno. Moštvo se je včeraj vrnilo z daljše turneje domov ter prispe nocoj z gorenjskim vlakom v Ljubljano, da odigra jutri ob 10.30 prijateljsko tekmo s šestorico Ilirije. Gostje privedejo s seboj tudi sodnika. Ilirijansko moštvo bo sestavljeno takole: vratar Gorše, branilca Pogačnik in Lombar, napadalci Košak, Bervar (Žitnik), Markovec; vsi igralci so izvrstni drsalci; absolvirali so dovolj treninga, le igralne rutine jim bo napram izvrstnim gostom seveda manjkalo.(…)

Jutro, 20. februarja 1932

Ilirija: KAC (Celovec)

v tekmi na ledu

Danes ob 10.30 bo prva hokejska tekma v Ljubljani med KAC in Ilirijo na drsališču Ilirije. Odmore bodo izpolnili nekateri najboljši drsalci in drsalke Ilirije.

Nobene športne igre ni, ki bi se razvijala s takim tempom kot hokej na ledu. Scene nastajajo, se razvijajo in menjavajo z bliskovito brzino, ki izgleda za oko skoro nevarna, a v resnici ni. Igralci morajo biti perfektni, hitri, okretni drsalci in dobri taktiki. Naši igralci so kot drsalci neoporečni; da bi le bili v enaki meri tudi igralsko!

Zamisel igre spominja nekoliko na vaterpolo. Igrišče meri 60 X 30 m in je omejeno z nizko leseno ograjico. Razdeljeno je počez v tri enaka polja. Mala, nizka gola stojita znotraj igrišča, nekoliko metrov oddaljena od meje igrišča, kar omogoča tudi igro za goloma. Moštvo ima šest igralcev, numeriranih na hrbtu z velikimi številkami, in sicer vratarja, 2 branilca in 3 napadalce; razen tega še 2 namestnika, ki lahko vedno zamenjata utrujene ali poškodovane soigralce. Igralci so opremljeni z raznovrstnimi ščitniki, zlasti vratar. Igra traja trikrat 15 minut, vmes sta dva odmora po 10 minut. Predmet igre ni žoga, nego majhna ploščica iz trde gume, nazvana »bandy«, kot orodje pa služi igralcem na spodnjem koncu zakrivljena palica, s katero se bandy vodi, dodaja in strelja. Bandy se igra samo s palico, le ustavljati se ga sme tudi s telesom ali drsalkami.(…)

Jutro, 21. februarja 1932

K. A. C. – Ilirija 12:1 (6:0. 4:0. 2:1)

Kanadski hokey

Včeraj dopoldne se je vršila na drsališču Ilirije dolgo pričakovala tekma v kanadskem hokeyu. Ilirija je prva v državi, ki je pri nas pričela gojiti to lepo igro, ki ji je dal tempo zanimivosti. Gledalci so morali priznati, da kaj takega še niso videli. Gotovo je, da ima hokey pri nas bodočnost, toda le v slučaju, da dobimo drsališče z umetnim ledom.

KAC je pripeljal na prvo tekmo svoje najboljše igralce, ki so si priborili po Evropi sloves enega najboljših moštev. Pokazali so vse svoje znanje, ki je precejšnje. Ilirija ima že dve leti hokey-sekcijo, ki pa je imela šele letos prav za prav priliko malo več trenirati. V prvi tretjini igre se je to tudi poznalo. Gostje so morali vse pokazati in povedati. Kakor hitro so pa naši igralci zapopadli, kako se igra, se je pričela igra razvijati. Šlo je! Ko bi trenil, je bil bandiy (mala gumijasta plošča, ki nadomešča žogo) na drugi strani. Kako se pripelje bandiy mimo štirih, petih igralcev, ne da bi ga mogel kdo zadržali, so pokazali Celovčani. Vodja moštva gostov se je izrazil o naših igralcih zelo pohvalno. Že po rezultatih posameznih delov igre se vidi, koliko so že naši pridobili. V prvi tretjini so bili gostje absoluten gospodar in so delali gole po mili volji. V drugi tretjini je le malo manjkalo, da niso naši dosegli gola. Le nervoznost je preprečila uspeh. V zadnjem delu igre se pa naši niso samo branili, temveč tudi energično napadali in bili skoro enakovreden nasprotnik. Pomanjkanje tehničnega znanja so nadomestili z elanom. Nany je dosegel celo častni gol. Zadnja tretjina je končala s pičlim rezultatom 2:1.

Ponedeljski Slovenec, 22. februarja 1932