Z nadgradnjo operacijskih sistemov in programske opreme starejši dokumenti, ki smo jih shranili s starejšo tehnologijo, postajajo težje dostopni. V prihodnjih stoletjih bi bodoče zgodovinarje lahko presenetila digitalna puščava, primerljiva s srednjim vekom, ko je bila pisana beseda redka in prav tako znanje o tem, kaj se je takrat dogajalo.

»Če pomislimo za 1000 ali 3000 let vnaprej, se moramo vprašati, kako bomo shranili podatke, s katerimi bo možna točna interpretacija digitalnih objektov, ki jih ustvarjamo danes,« je pojasnil dr. Cerf. »Brezbrižno mečemo podatke v potencialno informacijsko črno luknjo – ne da bi se tega sploh zavedali,« je opozoril. Po njegovem mnenju bodo v 22. stoletju morda imeli težave z interpretacijo dogajanj v 21. stoletju, saj bomo za seboj pustili samo koščke, ki ne bodo ničesar povedali, je pojasnil.

Ob tem je ljudi opozoril, naj si natisnejo fotografije in jih ne shranjujejo samo na prenosne medije. »Navdušeni smo nad digitalizacijo fotografij in prepričani, da bodo ostale večne, a v resnici se mogoče motimo,« je še dodal. »Če imate fotografije, ki so vam izredno ljube, potem si jih raje natisnite,« je svetoval.