Dvigovanje priporočenih pošiljk upravnih organov na poštah bi lahko kmalu postalo redkost. Ministrstvo za javno upravo (MJU) je pripravilo predlog novele zakona o upravnem postopku, po katerem bi uradniki dobili načelno možnost vse pozive, vabila, sklepe in odločbe prebivalcem in podjetjem pošiljati prek navadne oziroma elektronske pošte. Minister Boris Koprivnikar pa je podrobneje pojasnil, da bi takšen način vročanja po navadni pošti veljal za vsa obvestila, odobritve in pozive k neobveznemu odzivu posameznika, medtem ko bi vročanje s povratnico uradniki še vedno uporabljali v primerih, ko upravni organ sam nekaj naloži oziroma odredi državljanu.

Uradnik bi lahko uporabil tudi mobilni telefon

Tako se po novem sistemu recimo ne bi mogel zgoditi primer nekdanje premierke Alenke Bratušek, ki se je kot komisarska kandidatka izogibala prevzemu obremenilnega pisma protikorupcijske komisije s pojasnili, da priporočene pošte ni dvignila oziroma je ni bilo v državi. Takšnih izgovorov nekdo, ki bi prejel obvestilo, da se lahko izreče glede nekega mnenja, če želi, ne bi mogel več uporabiti, pravi Koprivnikar. Organ bi razumel, da je naslovnik pošto dobil.

A v opisanem primeru bi Alenka Bratušek lahko enostavno zatrdila, da pošte v nabiralnik sploh ni prejela. »Nov sistem, o katerem se razmišlja, zahteva, da postopke vodijo sposobni uradniki, ki znajo oceniti konkretno situacijo in preučiti možnost, ali se bo nekdo želel pošiljki izogniti. V tem primeru bo treba uporabiti vročanje s povratnico,« pravi strokovnjak za upravno pravo dr. Erik Kerševan in dodaja, da predlagani sistem zahteva skrbnost in znanje uradnikov pa tudi kakšen nov pristop, ki se doslej ni uporabljal. »Dandanes ima vsak od nas mobilni telefon. Če ga bo posredoval organu, bi lahko uradnik z enim klicem preveril, ali je posameznik pošiljko dobil.«

Dokazno breme bo na plečih organa

Poenostavitev postopkov, da ljudem ob vseh drugih obveznostih ne bo treba dvigovati pošiljk na pošti ali drugih upravnih organih, je sicer lahko po Kerševanovih besedah le koristna. Toda hkrati opozarja, da bo treba pri oblikovanju končnih rešitev, ki jih zdaj pretresajo različna ministrstva, paziti, da spremembe komu ne bodo preprečile uporabe razpoložljivih pravnih sredstev ali uveljavljanja svojih pravic. Na datum vročitve pošiljke so namreč praviloma vezani tudi roki za odzive, pripombe in pritožbe naslovnikov.

Da bi imeli ljudje zanje dovolj časa, je ministrstvo v zakonskem osnutku predvidelo, da bi vročitev po navadni pošti veljala za opravljeno peti dan od dneva odpreme pošiljke, pri pošiljanju dokumentov v tujino pa petnajsti dan od dneva odpreme. Če bi naslovnik ugovarjal, da pošiljke ni prejel, bi bil organ tisti, ki bi moral nedvoumno dokazati, da je imela oseba možnost seznanitve z dokumentom. V nasprotnem primeru bi moral vročitev ponoviti.

Šest milijonov evrov prihranka

Tudi pri vročanju pošiljk s povratnico ministrstvo predvideva spremembo – rok za prevzem pošiljke na pošti oziroma pri upravnem organu bi se s petnajstih dni skrajšal na osem dni. »To bo omogočilo pospešitev postopkov, saj praviloma ni razloga, da stranka, ki ji je bilo sporočilo o neuspešni vročitvi puščeno v hišnem predalčniku, v tem roku ne bi prevzela dokumenta,« so pojasnili na ministrstvu za javno upravo.

Današnji formalistični sistem vročanja pošiljk s povratnico po Kerševanovih besedah temelji na velikem nezaupanju države do vseh prebivalcev, da se bodo skušali izogibati uradnim pošiljkam. Toda ob tem v veliki meri obremenjuje tudi tiste, ki nimajo nepoštenih namenov in bi želeli čim prej odpreti pošto. Hkrati to državo veliko stane.

Ministrstvo je ocenilo, da organi in nosilci javnih pooblastil vsako leto odločajo o približno desetih milijonih upravnih zadev, pri čemer priporočeno odpošljejo več kot štiri milijone dokumentov. Ker razlika v ceni navadne in priporočene pošiljke presega 1,5 evra, na ministrstvu računajo, da bo z novim zakonom mogoče prihraniti najmanj šest milijonov evrov.

Marjeta Kralj