Z glavo navzdol visela nad prepadom
Tilen Cestnik je že štirinajst let operater v ljubljanskem regijskem centru za obveščanje. Najbolj se mu je v spomin vtisnila prometna nesreča, v katero je bila vpletena ženska srednjih let. Ko je govoril z njo po telefonu, mu je v smrtnem strahu povedala, da je zapeljala s ceste, da se je avto prevrnil na streho in se zagozdil med drevje nad prepadom. Bila je obrnjena na glavo in v šoku, zato ni čudno, da Tilnu ni znala povedati, kje natančno je zdrsnila s ceste. Na srečo se je ravno takrat mimo pripeljal moški, ki je seveda takoj poklical 112 in pojasnil, kje se je zgodila nesreča. »Bilo je res grozljivo, vendar se je vse srečno končalo. Gospa se mi je kasneje zahvalila, kar se zelo redko zgodi,« nam je pripovedoval Cestnik.
Včeraj je bil mednarodni dan enotne evropske številke 112, zato je Uprava RS za zaščito in reševanje na široko odprla vrata trinajstih slovenskih regijskih centrov in ljudem ponudila možnost, da se od blizu seznanijo z napornim delom operaterjev. Najbolj radovedni in navdušeni obiskovalci so bili otroci, ki so tudi sicer po besedah operaterjev pogosti klicatelji na 112. Včasih se samo šalijo, spuščajo vodo v straniščno školjko in govorijo neumnosti, dostikrat pa so dejansko v kritičnih situacijah in nujno potrebujejo pomoč.
Otroci dajejo zanesljive podatke
Zanimivo je, da znajo otroci zanesljivo in podrobno opisati, kaj se je zgodilo. V nasprotju s starejšimi ljudmi niso panični. Včasih delujejo tako umirjeno, da operaterji začnejo razmišljati, ali morda ne gre za potegavščino. V dolgih letih namreč doživijo marsikaj. Dejan Žele iz celjskega regijskega centra se spominja, da jih je nekoč poklical možakar in jim povedal, da je tistega večera dal kravam toplo večerjo. Ko so ga vprašali, kakšna je topla večerja, jim je začel razlagati, da daš v korito seno in ga prižgeš z vžigalico. Operaterji so na njegov dom takoj poslali gasilce, ki so goreči hlev pogasili in osmojene krave spravili na varno. Takrat so se vsi smejali, ko pa je lani poklical moški in jim ves paničen sporočil, da se menda namerava njegova sorodnica skupaj s hčerkico zapeljati v vodo in obema vzeti življenje, se jim je strah zarezal globoko v kosti. Bilo je grozljivo, saj ni znal moški povedati nobenega takšnega podatka, ki bi bil reševalcem v pomoč. Ko so naposled ugotovili, da naj bi ženska zapeljala v Slivniško jezero, je bilo prepozno. Našli so njeno truplo, medtem ko je otrok kasneje umrl v bolnišnici.
Žalostni dogodki in kadrovska stiska, ki jo doživljajo zlasti v času elementarnih nesreč, lahko operaterje pahnejo v velik stres. Kadar je res hudo in potrebujejo pomoč, se lahko tako kot poklicni gasilci obrnejo na psihologa in pa na tako imenovane zaupnike, ki jih imajo v vsakem kolektivu. Udeležujejo se tudi izobraževanj, kako se spopasti s stresom in kako v sebi premleti tragedije.
Vodja Centra za obveščanje RS Boštjan Tavčar je prepričan, da delajo dobro in da dajo vse od sebe. Lani so v vseh 13 regijskih centrih prejeli 581.314 klicev na pomoč. V povprečju je bilo klicev nekaj manj kot 1600 na dan. Sprejeli so tudi 1086 SMS-sporočil, v katerih so jih ljudje prosili za pomoč. Februarja, ko je bila ujma z žledom, so telefoni ponoreli. V samo dveh dneh so sprejeli 15.909 klicev. Statistika kaže, da so odzivni časi z leti vedno krajši. Lani je 90 odstotkov klicateljev na odziv operaterja čakalo manj kot 6,5 sekunde.
Največ klicev zaradi nujne medicinske pomoči
Po Tavčarjevih besedah večina ljudi vzpostavi stik z operaterjem v treh ali štirih sekundah. Pogovori v povprečju trajajo od 20 do 30 sekund. Največ klicev je še vedno povezanih z nujno medicinsko pomočjo, sicer pa ljudje kličejo tudi takrat, ko potrebujejo policiste ali gasilce. Zgodi se tudi, da pokličejo, ker iz javnega aparata za pijačo ne morejo vzeti plastenke vode.
»Najprej smo mislili, da se nekdo norčuje, toda možakar je z resnim glasom trdil, da ne more do pijače, ker iz aparata sika eksotična kača. Kasneje se je izkazalo, da je govoril resnico. Gasilci niso vedeli, kako naj se spopadejo s kačo, zato so aparat s pijačo zaradi varnosti drugih ljudi oblepili, naslednji dan pa so kačo odstranili uslužbenci iz živalskega vrta«, nam je pripovedoval eden od operaterjev.
Operaterji pravijo, da jih bolj kot klici v primerih tragedij izčrpavajo dnevi, ko je dela izjemno veliko in morajo neprestano dvigovati slušalko. Krvavo bi potrebovali več sodelavcev, vendar tudi zanje velja zakon o uravnoteženju javnih financ, ki omejuje zaposlovanje. Veliko ogorčenja je leta 2012 sprožil tudi poskus reorganizacije. V posameznih centrih za obveščanje so ukinili nočne izmene, kar pa se je hitro izkazalo za slabo potezo, saj niso privarčevali toliko, kot so načrtovali, poleg tega so se podaljšali odzivni časi in časi prihodov reševalnih enot. To je bil tudi vzrok, da so leta 2013 ponovno uvedli vse nočne izmene, tako da od takrat vsi centri za obveščanje znova delujejo neprekinjeno 24 ur na dan.