Biti kritičen do naše vlade ali gospodarstva je danes »in«. Je pravzaprav priložnost nezadovoljnih Slovencev, da krivijo nekaj ali nekoga za svoj neuspeh. Da, tudi jaz velikokrat spadam v to škatlo. Nekaj pa mi pravi, da situacija, v kateri se nahaja država, ni poglavitni razlog za nezadovoljstvo družbe. Če pogledam širše, je problem v že omenjenem pretiranem individualizmu. Ta je po mojem mnenju posledica odtujitve naravi. Naravna vegetacija je nekaj fascinantnega. Krog se ponavlja. Življenja imajo namen in, če se grobo izrazim, tudi rok trajanja. V naravi ni plastičnih operacij in botoksa. Ne, drage dame, gube so! Grde, a posledica naših izkušenj in zato čudovite. V naravi se vse povezuje, eno brez drugega ne obstaja. Mi na to pozabljamo. Vsak čaka na svojih pet minut slave. V tem ne vidim nič slabega, a delovati zgolj za to? Nalagati si nove in nove obveznosti in pozabljati na življenje samo?

Način življenja je danes pač tak, da je bolje imeti osojno stran srca kot možganov.

Zaradi tega pisanja se ne bo nič spremenilo. Mogoče se bo zamislil človek, dva, a spremembe so nemogoče. Pregloboko smo zabredli. Mogoče sem obstala v času otroških idealov, toda mogoče je vredno razpravljati o tem. Opažam pa, da je čedalje več mojih vrstnikov apatičnih glede življenjskih vprašanj. To je posledica delovanja staršev. Večina se jih trudi svojega otroka usmerjati na »pravo pot«, četudi jo začrtajo oni sami. In vrtimo se v začaranem krogu. Ker pa smo tako navajeni te sodobne centripetalne sile egoizma, se vrtimo naprej. Tudi jaz. Prav nič nismo mladi inovativni na tem področju. Tega se zavedam in da se razumemo, za to ne krivim staršev. Ker ima vsak izmed nas možnost drugačnega pogleda na življenje, nase in na logične posledice – spremembe. V tem smo vsi enaki. Kajti premostiti ovire, s katerimi se seznanja družba, torej biti najprej Človek, je lastnost modrega človeka. Tega pa ne naredi kravata. Izoblikuje se skozi nenehno rast in učenje.

In kam boste po prebranem stlačili mene? Spadam v generacijo X, Y, mogoče Z?

Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.