Bivši prvi finančnik sveta in skorajda predsednik največje države v EU na prvi pogled ustreza profilu korporativnega psihopata. Korporativni psihopat po svoji zunanjosti ne odstopa bistveno od povprečnega Janeza ali Marije, saj ga je najti v vseh oblikah in velikostih, res pa je, da praviloma nosi kravato in da ta stane več kot Janezova in Marijina garderobna omara skupaj. Korporativni psihopat spada v rod klasičnih psihopatov, za katere so značilni antisocialno vedenje, popolna odsotnost empatije in sposobnosti obžalovanja ter nagnjenost k visokemu, pogosto povsem nerazumnemu tveganju brez kakršnih koli inhibicij. Korporativni psihopat pogosto vsebuje tudi narcisoidne lastnosti v kombinaciji z makiavelistično filozofijo, čemur strokovnjaki zgovorno pravijo »temna triada«. Čeprav na prvi pogled eleganten, šarmanten in sofisticiran, je korporativni psihopat praviloma uničujoč faktor za organizacijo, v kateri je zaposlen, in tudi za družbo: ne spoštuje mnenj in želja drugih, pripravljen je lagati in goljufati in profitirati na račun posameznikov ali skupnosti. Z drugimi besedami: dajte mu denar in lahko ste prepričani, da ga bo zapil, skadil ali posnifal, najraje pa vse troje – in to s samozadovoljnim nasmeškom na obrazu.

Kdo bi norcu brez kakšnega koli občutka za realnost in s polnim nosom koke sploh dal denar, se ob tem gotovo vpraša uboga naivna duša, in kaj takšen norec počne na prostosti brez zdravil? Resne znanstvene raziskave kažejo, da so koncentracije korporativnih psihopatov najvišje na odločevalskih pozicijah, v finančnih institucijah in na borzah. Obstaja torej verjetnost, da Marijina hčerka, ko med čakanjem na izvid lastne kreditne (ne)sposobnosti sešteva luknje v svoji denarnici, sedi nasproti korporativnega psihopata, ki medtem načrtuje prirejanje bilanc in vrtoglave bonuse, po njegovem sicer povsem neproporcionalne lastni grandioznosti. Obstaja tudi verjetnost, da Janezov sin, ki prosi za kratkoročni kredit, da lahko zaradi plačilne nediscipline pravočasno poravna prispevke za svoj s. p., gleda v oči korporativnemu psihopatu, ki medtem kuje načrte o nakupu novih službenih mečk s prihrankom na plačah malih uslužbencev – vse to s samozadovoljnim nasmeškom na obrazu.

Če so torej za to, da je ekonomijo odneslo s temeljev, da se po temeljnih človekovih pravicah vozijo preplačane patrie in da Marija in Janez ne bosta videla svoje pokojnine, krivi korporativni psihopatski krvosesi, zakaj bi morala naključno izbrana naivna duša zategovati pas v imenu pravične porazdelitve bremena krize?

Spravite raje te norce na psihiatrijo.