»Upam, da bomo sezono začeli uspešneje kot lani,« je Borut Božič poudaril največjo željo na prvih dirkah v sezoni. Najstarejši med devetimi slovenskimi profesionalnimi kolesarji, ki glede na število prebivalcev zastopajo tretjo najgosteje naseljeno deželo s profesionalci, si je štartno številko pripel zadnji. Na včerajšnji četrti etapi dirke Po Katarju se je Idrijčan prvič izpostavil s sedmim mestom, za najhitrejšima Norvežanom Alexandrom Kristoff in Petrom Saganom je zaostal za dolžino kolesa. Dober začetek. »Zadnja leta začetek za Astano ni bil tako uspešen, kot se je pričakovalo glede na vložek in zasedbo ekipe. Konec marca so bili zato že prvi pritiski. Saj so bila tudi druga in tretja mesta, toda v kolesarstvu se ob takem vložku pričakuje predvsem zmage,« razkriva Božič, po specialnosti sprinter, filozofijo ekipe, ki ima enega največjih proračunov.

Božič je z leti izkušenj spoznal, da je začetek sezone zelo pomemben. »Prve dirke veliko povedo. Praksa zadnjih sezon kaže nepisano pravilo: če nisi dober na začetku sezone, je ob strnjenem koledarju težkih dirk težko obrniti trend na bolje. Lažje je na visoki ravni začeti sezono in tako pripeljati do pomembnejših dirk marca in aprila. Najboljši bodo že februarja spredaj. Tistemu, ki je dobro delal, se običajno raven dviga skozi dirke, kdor ni, na prvih dirkah že stagnira. V nizu težkih dirk je težko loviti ritem, če ne gre. Lahko se zgodi, da potem ostaneš na pol koraka. Tudi zaredi tega sem letos že v začetek sezone veliko vložil in upam, da se bo to obrestovalo. Načrt je bil, da bi bil že na začetku malce boljši kot lani, da bi bil korak bolj spredaj in potem to nadgradil do velikih klasik.«

Za tovrstni pristop zgodnejšega lova na odmevne dosežke se je odločil brez dilem. Tekmovalni program v prvem delu sezone je ostal zelo podoben tistemu v zadnjih treh letih. »Glede tekmovalnega koledarja me nihče iz ekipe sploh ni ničesar vprašal. To jemljem kot kompliment. Program se je v zadnjih dveh sezonah pri meni dobro obnesel in ga šefi zato sploh niso spreminjali. Marca vozim vse, etapno dirko Pariz–Nica in vse severne klasike. Tudi uvodni dirki v Katarju in Omanu sta enaki kot lani. Očitno z mano ne želijo eksperimentirati. Upam, da bomo z okrepitvami na zmagovalnem odru katere od velikih klasik in tako izpolnili apetite.« Astana je med ekipami, kjer je največ novih obrazov. Ni več Janija Brajkoviča, ostal pa je športni direktor Gorazd Štangelj, tudi selektor reprezentance.

Ob tem tudi za Božiča, ki še ne sodi med najstarejše med 474 profesionalci v ekipi WorldToura, ni šlo brez sprememb. Po dveh letih dela s trenerjem Mauriziem Mazzolenijem je sedaj pod okriljem Paola Slonga, ki je tudi trener Vincenza Nibalija. »Na pripravah smo imeli zelo podoben vadbeni program vsi kolesarji, v času dirk pa je že individualen. Vse podatke opravljenih treningov pošiljamo trenerjem. Glede tega so v Astani zelo strogi. Če podatkov ne bi pošiljali, bi jih zagotovo slišali,« opiše delovanje ekipe, ki je bila tik pred sezono zaradi dopinških primerov kazahstanskih kolesarjev v ekipi na ostrem prepihu. Še dodatno so ekipo očrnili z medijskimi pritiski o sodelovanju njihovih kolesarjev s spornim zdravnikom in trenerjem Ferrarijem pred nekaj leti. Ostalo je pri sumih, brez dokazov. Z nekaj zadržki in dodatnimi nalogami UCI je ekipa dobila status ekipe WorldToura. »Glede tega je bil kar vihar. To so bili zoprni časi za Astano. Bilo je veliko pompa, a sedaj je vse potihnilo. Upamo, da se bomo že kmalu lahko pohvalili tudi z uspehi in pokazali, kako delamo. Vidim, da je vsa ekipa zelo motivirana,« pravi Božič, ki je med tremi starejšimi kolesarji v ekipi in je bil tudi zaradi tega še bolj na udaru. Dodal je še: »Tudi zame niso bili lahki časi. A nima pomena razlagati. Tako kot se je vihar začel, se je tudi končal.«