Ščitnica je žleza z notranjim izločanjem, leži na vratu pred sapnikom in je metuljaste oblike. Sestavljena je iz dveh režnjev. Če je normalne velikosti, je ne moremo zatipati ali videti. Izloča hormona, ki uravnavata rast in razvoj, povečujeta porabo kisika in bazalno presnovo ter posegata v metabolizem ogljikovih hidratov, lipidov in beljakovin. Pospešujeta tudi delovanje srca.

Vse več bolnikov operiranih

»Če ščitnica proizvaja premalo ali preveč hormonov, lahko povzroči številne težave. O hipotirozi govorimo, kadar gre za pomanjkanje ščitničnih hormonov, medtem ko je hipertiroza sinonim za prekomerno količino ščitničnih hormonov v krvi. Obe motnji zdravimo z zdravili, medtem ko se za operacijo odločamo pri strukturnih spremembah ščitnice. To je torej takrat, ko se v ščitnici pojavijo vozliči ali celo maligne tvorbe, česar se seveda najbolj bojimo,« je pojasnil zdravnik Matjaž Pustovrh, specialist nuklearne medicine in vršilec dolžnosti predstojnika oddelka za nuklearno medicino splošne bolnišnice Celje. Število bolnikov, ki potrebujejo operativno zdravljenje, se vztrajno povečuje. Samo iz celjske regije mora vsako leto na operacijo ščitnice okoli 150 ljudi.

Kirurgi so z leti začeli uporabljati minimalno invazivne metode in intraoperativni monitoring povratnih živcev za grlo. Kljub izjemnemu razvoju pa tiroidektomija še vedno lahko povzroči zelo resne zaplete. Ti so statistično gledano redki, kadar pa do njih pride, imajo bolniki mnogo slabšo kakovost življenja. Po besedah Božidarja Krofliča, ki je specialist otorinolaringologije in predstojnik oddelka za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo splošne bolnišnice Celje, je najpogostejša poškodba povratnih živcev za grlo, ki lahko povzroči spremenjen glas in tudi težave pri dihanju. Med posegom se lahko poškoduje tudi katera od številnih vitalnih struktur, ki so v bližini, po operaciji pa se pri približno odstotku operiranih pojavijo resne krvavitve.

V celjski bolnišnici so operacije ščitnice začeli maja predlani. Od takrat do septembra lani so operirali 56 bolnikov, ki so imeli v ščitnici vozliče. Večina je bila žensk, kar ni bilo naključje. Dokazano je namreč, da smo ženske genetsko precej bolj nagnjene k obolenjem ščitnice kot moški. Po Krofličevih besedah se je samo pri enem od operiranih bolnikov trajno poškodoval povratni živec za grlo, medtem ko so pri petih opazili prehodne motnje gibljivosti ene od glasilk. Čeprav v Celju operirajo samo bolnike, pri katerih po predhodni diagnostiki obstaja velika verjetnost, da nimajo raka, se je po histološkem pregledu žal izkazalo, da so bile pri štirinajstih izrezane tvorbe maligne. Ti bolniki so obravnavo nadaljevali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, kjer so vsaj nekatere od njih dodatno zdravili z radiojodom.

Če sta prizadeti obe glasilki

Ohromitev grla je torej zaplet, ki se ga kirurgi najbolj bojijo. Dve tretjini parez je na srečo začasnih. Če pride samo do manjše poškodbe živcev, se ti še vedno lahko obnovijo, tako da se stanje praviloma popravi po približno mesecu dni. Pri močno poškodovanih ali pretrganih živcih pride do trajne okvare. Če poenostavimo, imamo ljudje dve glasilki, ki se morata, kadar želimo govoriti, premakniti skupaj. Ko pride do vibracije sluznice, se zasliši glas. Kadar dihamo, se glasilki razmakneta. Pri enostranski okvari, ko je torej prizadeta samo ena glasilka, pride samo do zmanjšane jakosti glasu in dihalnih težav pri ekstremnih naporih. Mnogo težje je, ko sta prizadeti obe glasilki. Pri bolniku se že ob manjšem naporu pojavi dihalna stiska, problem pa zdravniki rešujejo operativno, in sicer tako, da izrežejo ali razmaknejo polovico grla ali pa da v sapnik naredijo začasno odprtino. Kot pravi dr. Kroflič, pa je medicina v zadnjem letu in pol tudi na tem področju zelo napredovala. V raziskovalnem projektu, ki ga je vodila Avstrija, sodelovale pa so še nekatere druge države, so razvili novo metodo zdravljenja. Če zelo poenostavimo, so bolnikom s parezo grla pomagali z vstavitvijo posebnih elektrod, ki ob sprejetem impulzu glasilki razmaknejo. Ta napredek bi lahko bil obetajoč tudi za naše bolnike, ki imajo po operaciji ščitnice poškodovane povratne živce za grlo.