Vprašanje, ali naj bodo dosežki šol na maturi javni ali ne, slovensko strokovno in laično javnost deli že več kot desetletje. Pred dvema letoma (decembra 2013) je upravno sodišče pritrdilo stališču informacijske pooblaščenke, da so statistični podatki o rezultatih mature po posameznih srednjih šolah informacija javnega značaja in morajo biti zato javno dostopni. S pomočjo te odločitve smo tako lani v Dnevniku objavili dosežke šol na maturi v letih 2013, 2012 in 2011, ki so se v letnih poročilih o splošni maturi sicer skrivale pod šiframi. Tako je bilo iz naših objav razvidno, koliko dijakov posamezne šole se je k maturi prijavilo in se od nje (zaradi popravnih izpitov ali drugih vzrokov) tudi odjavilo, kolikšen delež maturantov je maturo uspešno opravilo, koliko točk so uspešni dijaki v povprečju zbrali na vsaki šoli posebej...
Manjkajoča tabela
Letos bomo imeli v posebni šolski prilogi, ki bo v Dnevniku izšla jutri, na voljo le tiste podatke o maturi, ki so nam jih bile šole pripravljene posredovati. V letnem poročilu o lanski splošni maturi namreč zgoraj omenjene tabele ni, torej tudi imen šol, ki so se v preteklih letih skrivale pod šiframi, nismo mogli zahtevati. Za to so poskrbeli člani državne komisije za splošno maturo, saj so želeli preprečiti razvrščanje šol po uspehu na maturi, česar so se lani lotili v enem izmed visokošolskih zavodov, vendar zakon o maturi takšno razvrščanje prepoveduje.
Analiza uspehov šol na maturi po besedah predsednika komisije dr. Blaža Zmazka za kakovost splošne mature ni ključnega pomena. Tudi šole svojih maturitetnih rezultatov niso dobile »črno na belem«, pač pa si jih lahko izračunajo s pomočjo posebnega računalniškega orodja, ki ga je zanje razvil državni izpitni center. Zanimivo bo poslušati, katere dosežke na maturi bodo ravnatelji prihodnjim dijakom in njihovim staršem izdali na informativnih dnevih, ki bodo v srednjih šolah potekali v petek in v soboto. Običajno se pohvalijo z deležem dijakov, ki maturo uspešno opravijo, pri čemer število tistih, ki na maturo niso šli v spomladanskem roku zaradi popravnih izpitov, zamolčijo. Prav tako šole največkrat izpostavljajo le dosežke s spomladanskega roka mature, rezultatov z jesenskega, na katerega gredo maturantje po opravljenih popravnih izpitih za četrti letnik, pa ne omenjajo.
Z našim očitkom, da so se v komisiji za splošno maturo odločili za pretirano zaščitniški ukrep, ko tabele z dosežki šol niso pripravili, se dr. Zmazek ne strinja. Poudarja pa, da morajo to vprašanje ustrezno urediti na ministrstvu. Kjer pa so »pristopili k pripravi celovitega reševanja te problematike« – ko bo izdelan celovit koncept, naj bi ministrstvo pristopilo tudi k spremembi zakona. Da ne gre zapravljati časa, dokazuje trenutno stanje: razvrščanje šol po rezultatih na maturi je z zakonom prepovedano, vendar za kršitelje zakon ne predvideva kazni. Kot so nam pojasnili na šolskem inšpektoratu, ki poleg državnega izpitnega centra bdi nad zakonom, so lani sicer prejeli pritožbo zaradi domnevnega razvrščanja šol po maturitetnih rezultatih. Vendar naj bi ga zakrivil eden od visokošolskih zavodov, za nadzor nad visokošolskimi zavodi pa šolski inšpektorat ni pristojen. Zgodba je torej za pristojno ministrstvo oziroma šolsko inšpekcijo na tej točki končana.
Matura ne izkazuje kakovosti šole
Prepoved razvrščanja na podlagi maturitetnih dosežkov je v zakon o maturi leta 2006 uvrstil nekdanji šolski minister Milan Zver, ki je sicer pred tem poudarjal, da bi morali biti dosežki šol na maturi javni. Kot smo v Dnevniku že mnogokrat opozorili, so pomisleki o škodljivosti razvrščanja šol deloma upravičeni. Dosežki na maturi so odvisni od veliko dejavnikov – na primer od vstopne populacije: šola s samimi odličnjaki bo verjetno v povprečju uspešnejša na maturi od šole, v katero se vpisujejo povprečni učenci, kar pa ne pomeni, da je kakovost dela v njej višja. Pomemben vpliv na maturitetne dosežke ima tudi socialni status učencev in podobno.
Tudi na prvi pogled primerljivi rezultati splošne mature strokovnih (ekonomskih in tehniških) gimnazij se razlikujejo od rezultatov splošnih gimnazij, zato je šole smiselno primerjati predvsem po vrsti gimnazijskega programa. Poleg drugih razlik se na primer urniki dijakov strokovnih gimnazij močno razlikujejo od urnikov splošnih gimnazijcev, saj je pri prvih precej ur namenjenih strokovnim predmetom. Ekonomski gimnazijci tako denimo nemščine, če si jo izberejo na maturi, ne morejo opravljati na višji ravni, saj za to nimajo zadostnega števila ur tega predmeta. To pa jim tudi preprečuje, da bi na maturi dosegli vseh 34 točk.
Sicer pa naj bi za celostne informacije o kakovosti šol poskrbel projekt Osebna izkaznica šol, ki ga je minister Zver napovedal skoraj pred desetletjem. Staršem naj bi v njem celovito predstavili uspešnost posamezne šole: poleg maturitetnih rezultatov bi v osebnih izkaznicah izvedeli tudi, koliko vzgojnih ukrepov izrečejo, kako uspešni so dijaki na tekmovanjih, koliko neopravičenih izostankov imajo, s kakšnim osnovnošolskim uspehom se v šolo vpisujejo... Vendar pa vsako leto znova ugotavljamo, da ostaja zgolj pri obljubah.
