Bistvo mostu je povezovanje dveh bregov in premoščanje ovir. V trenutku, ko te naloge ne opravlja več, je le »dober namen« brez uporabne funkcije. Vemo pa, da je Slovenija domovina dobrih namenov in večletnih neuspelih poskusov mostogradnje. Partizani in domobranci. Levica in desnica. Zahović in Katanec. Massi in Kunc. Privatizatorji in antiprivatizatorji. Janša in Kučan. Kot teh 17 mostov zmore požreti le enosmerni promet osebnih vozil, biciklov in pešcev, tako tudi mostovi vsakdanjega življenja občasno prepuščajo le omejeno količino zdrave pameti.
Župani, ki si lastijo ozemlje, na katerem mostovi (komaj) stojijo, se vprašanja obnove premostitvenih objektov lotevajo precej bolj pragmatično in ne toliko filozofsko, predvsem pa razumejo logiko, da se v litrsko steklenico nateče liter, četudi voda priteka v kapljicah. Mitnice so krasen odgovor na pomanjkanje sredstev. Rampa na eni in drugi strani, redno zaposlena občinarja s torbicama in priročnima blagajnama in rop pri belem dnevu, to je recept. Rigorozno izvajanje občinskega odloka Od 2015/01/26 – popravljeno in prečiščeno besedilo (s funkcijo kopiraj-prilepi prenesen v pravne rede vseh prizadetih občin) pomeni, da izjem ni. Pešci bodo za prehod mostu odšteli 3 evre oziroma 5 evrov za povratno prepustnico, kolesarji 4 evre (7 evrov za povratno), mopedisti in motoristi 7 evrov (povratna 12 evrov), avtomobilisti pa od 12 do 15 evrov (povratna 20 in 25 evrov), odvisno od teže vozila, katerega tehtanje se bo izvajalo na kraju samem z atestirano tehtnico za živino. Ker smo inovativna država – a imamo arestanta v parlamentu ali nimamo? – bodo občinarji na mitnicah lahko račun izdali tudi zablodelim tovornjakarjem, ki se bodo spomnili pred mostom, ki ne prenese njihove teže, oziroma v vplivnem območju mostu obrniti. Cena bo odvisna od volje inkasanta, konstelacije zvezd in planetov, znamke pnevmatik in na oko ocenjene teže. V nekaj letih se bo v občinski blagajni – resda gre za državno cesto in torej za dolžnost države, a saj vsi vemo, da je država mačeha – nabralo dovolj, da most podprejo z železnimi palicami, če že za obnovo ne bo. Lahko pa denar namenijo za obnovo železniške proge, da se tako držijo nacionalne tradicije odvodov cestarskega denarja v železnino SŽ.
Da se ideja prijema, dokazuje tudi odgovor direkcije za infrastrukturo na vprašanje, ali nameravajo v bližnji prihodnosti zapreti še kakšen most: Dodatnih omejitev ne načrtujemo, lahko pa se izkaže, da bo po kakšnem pregledu to narekovalo stanje objekta. Zelo verjetno je, da bodo preglede zahtevale kar občine, ko bodo ugotovile, da je uvrstitev na seznam krš mostov poslovna priložnost.
