Iz male deklice je zrasel fenomen

Tina je tako dobra, da lahko zmaga v obeh. Težko bi rekel, v kateri ima več možnosti. Še več nevarnih tekmic bo imela, kot jih je imela v hitrih disciplinah, kajti krog favoritinj je širši. Zelo težko bo, ampak Tini zaupam. Tudi če ne bo spet zlata, le da se uvrsti med najboljše tri.

V vsakem primeru je Tina fenomen. Ni presežnikov, ki bi jih lahko še izrekli. Naredila je že vse. Nič hudega ne bo, če ne dobi nobene kolajne več. Če se to zgodi, bo bolj razočarana ona kot mi, jaz sploh ne bom.

Pred to sezono si je za cilj postavila slalom. Dobro je, da najde motivacijo. Če bo nadaljevala po tej sezoni, česar ne vem, bo prav gotovo našla nov cilj.

Ni prestara. Vsaj še dve leti bi bila lahko v vrhu. Toda izredno naporni treningi se nekje morajo poznati. Za njeno telo bi bilo kar v redu, če preneha. Medtem ko bi bila za nas to ogromna škoda. Raje vidim, da preneha, ostane zdrava in uživa v zasluženih uspehih, kot pa da bi se ji kaj slabega zgodilo. Sem že malo starejši trener in se spomnim marsikakšne nesreče. Zato si, ko smuča Tina, najprej rečem, da bi bilo v redu, če bi osvojila zlato, potem, da bi bilo dobro, če osvoji katero koli kolajno, nato pa, da si le ne bi česa naredila, saj me zanjo še posebno skrbi.

Najprej potrkajmo po lesu. Tina obvlada. Tiste, ki so slabše pripravljene, več tvegajo. Tina je tako dobra, da ji ni treba smučati s stotimi odstotki, ampak vedno ohrani nekaj rezerve in ne tvega vsega.

Tako je, Tina ima vse. Kar ji je manjkalo, ji je dodal Andrea Massi, ki ga zelo spoštujem. Včasih so ljudje do njega krivični, ko pravijo, da je konflikten. Ampak športni boj je hud, Massi pa se vedno izkaže, ko nastopijo problemi. Je dober človek, inteligenten in dober po srcu. To vem, saj sva prijatelja. Zadnjič je rekel, da ni dovolj biti dober trener, ampak da moraš imeti tudi srce. To veliko ljudi pozablja, a ne Massi.

Kaj pa vem. Ne vem, zakaj bi to naredila. Ampak če o tem govori, je to možno. Pri 33, 34 letih je še možno tekmovati na najvišji ravni, kar vidimo v mnogih primerih. Leta ne bi bila ovira. Težje je, ker tekmuje v vseh disciplinah. Z leti telo potrebuje več časa za regeneracijo. To bi verjetno lahko bil problem, a nisem tak strokovnjak na tem področju, da bi to lahko z gotovostjo trdil.

Kaj pa vem. Srečen sem, da je Tina uspela. Lahko bi rekel, da sem ponosen, ker sem del njenega življenja, ker sva prijatelja. Ne glede na vse kolajne Tino zelo cenim in jo imam rad kot človeka in prijateljico.

Sinoči sem po slalomski vožnji, ko se je smejala, pomislil: »Ne moreš verjeti, da je iz take male deklice takšen fenomen ven prišel.« Nekateri modrujejo, kateri otrok je takšen talent, da bo nekoč olimpijski prvak. Toda pot je tako dolga in zahtevna, da moraš paziti, kaj govoriš. Nihče razen Tine ne ve, koliko je morala pretrpeti. Ljudje vidijo le slavo in denar. Ampak to je zelo težko zaslužen denar. V zavisti smo Slovenci dobri.

Oh, seveda. Ko je Tini spodletelo in je kdo grdo govoril o njej, sem jim rekel, naj jih bo sram. Ko gre vse kot po maslu, smo vsi prijatelji. Ko se vse skupaj malo obrne, pa v trenutku na plan pride negativizem. Če imaš nekoga rad, ga moraš imeti v dobrem in v zlem. Tak je tudi Massi. Ne glede na to, kako gre Tini, je vedno tam.

Ko ni vpeta v smučarski cirkus, je sproščena, dober sogovornik. Kot njena mama, ki je prav tako prijazna ženska. Pravijo, da je Tina trmasta. Trmo moraš imeti. Če ne bi bila tako trmasta, je že zdavnaj ne bi bilo nikjer več. Rada ima otroke. Smučarskemu klubu v Črni je kupila sto velikih in petdeset malih količkov, donirala je tudi osnovni šoli. Z Massijem sta mi še vedno hvaležna, ker sem naredil prve smučarske korake z njo. To Massi velikokrat poudari. Čeprav je Tina šampionka, ne pozablja svojih prijateljev in okolja, iz katerega prihaja.