Župani občin Medvode, Škofja Loka, Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki so se na takem delovnem sestanku srečali sploh prvič, kar govori o pomembnosti zadeve oziroma o veliki težavi, ki tare vse njihove občane in gospodarstvo, ki sodi med najrazvitejše v državi. »Gre za četrto najbolj obremenjeno cesto, po kateri vozi v povprečju 21.000 vozil na dan. Vsak voznik je v tem letu, odkar je most delno zaprt, v zastojih izgubil od 40 do 80 ur,« je izračunal medvoški župan Nejc Smole.

V nemilosti gospodarsko močna regija

Ješe je ob tem poudaril, da je nerazumljivo, kako država eni najmočnejših gospodarskih regij odreka normalno cestno povezavo: »Daleč smo tudi od avtoceste, razvoj naših podjetij je onemogočen.«

Letos bosta končani obvoznici v Škofji Loki in Gorenji vasi, Medno bo tako ostalo resno ozko grlo. »Ne razumemo, kako lahko država odpre neki problem in ga potem ne reši nekaj let! Na naši cesti pri Visokem so naredili delno zaporo pred dvema letoma in od takrat se ni nič premaknilo. To je nesprejemljivo,« je dejal župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež. Na kar deset let trajajočo obnovo ceste na Sorico je opozoril župan Železnikov Anton Luznar, podobno je na kot sir luknjičavo cesto opozoril žirovski župan Janez Žakelj: »Naša glavna povezava z Ljubljano je po občinski cesti prek Vrhnike. Kaj ni to žalosten dokaz odnosa države do naše doline? Do našega kraja, ki ima najnižjo stopnjo brezposelnosti v državi.«

Ob napovedi stopnjevanja pritiskov se je pojavilo tudi vprašanje, zakaj občine ne bi stopile skupaj še pri financiranju obvoznega začasnega mostu. »Državna cesta je v pristojnosti države,« je bil povsem jasen Ješe, medvoški kolega Smole pa je opozoril na žalostno tragiko vsakdana v Mednem ob dejstvu, da je država pred leti sprejela državni načrt za hitro cesto od Jeprce do Ljubljane (sprva načrtovano celo kot štiripasovnico) z dvema viaduktoma, vkopi in predvidenimi rušitvami hiš. »To je dokaz, kako naša država visoko načrtuje, v realnosti pa tako nizko pade, da ne more popraviti preprostega majhnega mostu,« je dejal Nejc Smole.

»Šalabajzerska država«

Županom se pridružuje tudi gospodarstvo. »Kar počne država, je nesramno do vsakega posameznika, ki se dnevno vozi v Ljubljano, do gospodarstva, do vseh, ki redno plačujemo davke. Kakšen smisel je, da nam parajo živce vsak dan zaradi relativno majhnega stroška v primerjavi s škodo. Ko sem nekoč stal v koloni in gledal na uro, sem izračunal, da je zaradi čakanja na zeleno luč vsak dan za enajst tisoč evrov škode. Kar zmnožite povprečen čas čakanja, število ljudi in ceno časa, ki ga izgubimo! Od države zahtevam, da nam naredijo cesto do glavnega mesta,« je oster direktor Lotrič Meroslovja, enega najuspešnejših podjetij na Gorenjskem, Marko Lotrič, tudi podpredsednik loške obrtne zbornice za Selško dolino. »Mi bomo brez mostu preživeli, se bomo že kako organizirali. Problem je, da moramo našim poslovnim partnerjem že ob prihodu k nam razlagati, zakaj smo taka šalabajzerska država. Naše cestne povezave so res sramotne,« pa je na še en vidik opozoril direktor žirovske Alpine Matjaž Delopst. Eno uspešnejših podjetij na tistem koncu je tudi M-Sora, direktor Aleš Dolenc je dejal, da je most v Mednem sicer del katastrofalnih cestnih povezav, a morda še najmanjši problem. »Prek Vrhnike se s tovornjaki ne sme, skozi Škofjo Loko brez obvoznice s hudimi težavami, prek Mednega pa spet stojimo v koloni. Veseli bomo, ko bo vsaj kakšen del teh težav rešen.«