Toliko pozitivnih vtisov in izkušenj, kot nam jih sporočata tokratni izvidnici, že dolgo časa nismo prebrali. To me pravzaprav ne preseneča, saj je Bohinj v zadnjih nekaj letih naredil velik korak, da ne rečem skok, v svoji turistični razpoznavnosti in ponudbi različnih vsebin. Ob tako pozitivnih izkušnjah izvidnikov bi marsikdo pomislil, da komentatorji nimamo kaj povedati. Nasprotno, dodeljenega prostora mi bo zmanjkalo za komentiranje tudi vseh teh pozitivnih izkušenj. Zares me je razveselilo mnenje izvidnika, v katerem govori o »škodi, da na televiziji vidimo številne oglase za hrvaško morje, za Bohinj pa nobenih«! To je seveda vprašanje za bohinjski turizem in njegove finančne zmožnosti, ki so zagotovo omejene. Če zdaj to dejstvo raztegnemo na ves slovenski prostor, pridemo kaj hitro do ugotovitve, da nekaj denarja zelo nesmotrno porabimo za promoviranje nečesa, kar se s turistično ponudbo Bohinja sploh ne more primerjati. Turizem Slovenije bo moral v prihodnje postaviti trdno piramido tistih značilnosti, ki bodo deležne tudi ustrezne finančne pomoči. Če bomo pogačo vedno delili po načelu vsem in vsakemu malo, potem bomo ostali na lokalističnih veseliščnih modelih (!). Bohinj je vsekakor eden od vlečnih konj slovenske turistične razpoznavnosti, zato je potreben ustrezne krme, da bo njegova vleka kar najboljša. S pomočjo Bohinja in »skozi« njega bomo lahko v prihodnje promovirali vse druge posebnosti in značilnosti na lokalnih in regionalnih ravneh. Naslednja zanimiva misel, ki se je utrnila našemu izvidniku, je v izjavi, da »Bohinj ni le smučarska destinacija v zimskem času«. Tega bi se morali zavedati tudi vsi tisti, ki menijo, da je treba Bohinj ovesiti z žičnicami in smučarskimi progami kot božično drevesce. Preberite podrobno vtise in občutja tokratnih izvidnikov in videli boste, da živite v zmoti. Navdušila jih je najprej narava, v kateri »ni jumbo plakatov, reklam… Okoli sebe vidiš le neokrnjeno naravo in vsak pogled… je čudovit.« Izvidnik nadaljuje: »Šele zdaj sem se začel zavedati, kako pomembno je to za posameznika, kako dobro se lahko pomiriš.« Ta stavek je preroški (!) za slovenski turizem. Na njem bi morali zgraditi prihodnjo turistično strategijo naše države! A preden nadaljujem komentar, naj opozorim na razlago imena Bohinj, torej za pokrajino z dvema dolinama, jezerom in gorami, ki seveda ne izvira iz »zahvale Bohinjcev Bogu, ki mu tamkaj pravijo Boh«. To je seveda le ena od legend oziroma ljudskih razlag imena. Vsem bralcem in tudi Bohinjcem priporočam strokovno razlago v Etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen (Ljubljana 2009), ki je povprečnemu bralcu sicer nekoliko težje razumljiva, a kljub temu daje pravilno razlago, čeprav še ni dokončno znanstveno pojasnjena. Na to opozarjam zato, ker si v turizmu pogosto privoščimo razne bližnjice in nestrokovna izhodišča, ki pa vodijo v najrazličnejše stereotipe. Te povzemajo pisci prospektov in drugega turističnega tiska ter tako širijo neresnice o določenih krajih ali pokrajinah. Glede na dejstvo, da se bo Slovenija tudi na letošnji svetovni razstavi Expo predstavljala s pogosto avtomatično ponavljajočim sloganom aktivna, zelena…, kar je seveda slabo ob upoštevanju sporočilnosti tematike svetovne razstave, je zelo zanimivo stališče izvidnikov, da je v »Sloveniji obiskovanje turističnih znamenitosti z javnim prevozom precej zapleteno, predvsem pa počasno«. Ob tem naj navedem, da ponuja Bohinj eno redkih in odlično urejenih kolesarskih poti, ki je povrh vsega tudi primerno varna. Obe izvidnici sta obiskali planšarski muzej, bolje rečeno planšarsko zbirko, in bili nad njo navdušeni. Dva izvidnika z otrokom sta obiskala tudi ranč Mrcina v Studorju, v vasi, kjer sta na njenem obrobju slovenska izvidnika fotografirala značilne kozolce oziroma stoge. Njihova funkcija (uporabnost) postopoma usiha, kar je povezano z velikimi spremembami v načinu kmetovanja ali celo njegovo opuščanje. V Bohinju moram pohvaliti tudi prizadevanja za razpoznavno značilno kulinarično ponudbo. Upam, da bo tržna znamka »bohinjsko« v prihodnjih letih predstavljala pravo rdečo nit te in še spominkarske ponudbe. To pa pomeni, da bodo turisti začeli spraševati o značilnih bohinjskih živilih in jedeh. Z njihovo pomočjo in njihovimi zgodbami bodo še celoviteje spoznavali in razumevali kulturno dediščino in sodobno ustvarjalnost Bohinja. Navsezadnje bi moral biti tak turistični pristop tudi zanimivo izhodišče za nekatere bodoče bohinjske mlade podjetnike, ki se bodo s pridobljenimi znanji vračali v lokalno kulturno in geografsko okolje ter ponujali vse tisto, kar Bohinj razlikuje od drugih slovenskih, evropskih in svetovnih turističnih krajev. Tudi odprta sobotna tržnica je del tega procesa in prav nič slabo ni, če je danes na njej le nekaj stojnic. Tudi pregovor pravi, da je manj več. Ni pomembno število stojnic, ampak kaj turistom na njih ponujamo! Ko bo vse to zaživelo, ne bo treba restavracij do aprila zapirati. In za konec še nekaj: največja sramota Bohinja so nekateri zaprti in propadajoči hoteli. V gozdovih Bohinja je tudi veliko leščevja in star slovenski pregovor pravi, da za vsako rit raste palica! To je le prispodoba in apel, da je treba narediti ustrezne korake. Kot so mi Bohinjci povedali, je dobro znano, kdo bi moral biti deležen batin!
Marjana Grčman, urednica TV-oddaje Na lepše, TV Slovenija
Zdi se, da je Bohinj v tem času dosti bolj intimno in spokojno doživetje kot pa kadar koli med letom. Na določenih turističnih znamenitostih si lahko popolnoma sam, ni se treba umikati gručam turistov in zimska narava poraja čisto drugačna občutja. Kljub navidezni spokojnosti pa niso turistični delavci prav nič zaspani. Pohvala za njihovo aktivnost v TIC, kjer so izvidničarjema ponudili nadgradnjo informacij, ki so dostopne na spletu. Temu so vendar namenjeni! Plus tudi za prodajo mohanta in bohinjskega sira – tako bi moralo biti po vseh točkah v Sloveniji, kjer je pritok turistov večji. Treba je ponuditi najboljše iz lokalnega okolja. Bohinj se je tokrat s svojo ponudbo izkazal z odliko. Zmotile so edino do aprila zaprte restavracije. Zakaj že? Če v Bohinju največ stavijo na produkt narave, pohodništva, tematskih poti in Festival alpskega cvetja, pogrešamo tudi razvoj drugih zgodb. Meni ljuba je tista o Agati Christie, ki je prenočevala v hotelu Vile Bellevue, pa obisk znamenitih fajfarjev in pa zgodba o Legatovem Tončku ter obisku Haileja Selassija. Da, Bohinjci sami so turistični produkt. In kot obiskovalec si želim zajemati še več zgodb o samosvojem življenju in navadah ljudi, ki živijo tam, kjer ima dež mlade. Še vedno pa čakamo tudi prenovo hotelov ob jezeru, ki bi dali bohinjskemu turizmu dodaten zalet. Škodil ne bi niti kakšen festival, povezan s športnim turizmom na jezeru.
Primož Žižek, direktor podjetja E-laborat
Z olajšanjem sem ugotovil, da turistična predstavitev Bohinja na spletu odraža lepoto kraja. Veseli strukturiran, pregleden in uporaben spletni pristop, ki turistom omogoča logično in intuitivno urejeno pridobivanje informacij in priporočil, ki vključujejo opise, fotografije, zemljevide. Z vidika uporabniške izkušnje je spletna predstavitev na visoki ravni. Še vedno se zgodi, deloma je to tudi logično, da turisti, kot je razvidno iz vtisov tokratnih izvidnikov, v TIC pridobijo namige, ki jih na spletu niso našli. To pomanjkljivost lahko destinacija spremeni v priložnost z uporabo klepeta »online« ali bolj prodajnim in segmentiranih »lovljenjem« elektronskih naslovov zainteresiranih turistov, ki bi jim prek e-pošte posredovali predloge za preživljanje dopusta. Vendarle obstaja nekaj področij, ki niso realizirana. Pogrešali smo odzivno platformo, da bi bila izkušnja na mobilnih aparaturah boljša. Med doživetja bi veljalo umestiti kulinariko, saj to področje turiste večinoma zanima, pa tudi iz zapisov izvidnikov sledi, da bi takšna rubrika turistom prišla prav. Nekoliko več bi lahko bilo tudi vsebin, ki jih generirajo uporabniki, pogrešali pa smo tudi več multimedijskega materiala, kar je za destinacijo, ki stavi predvsem na aktivno preživljanje prostega časa v naravi, danes nujno. Všečno je, da so upravljalci namenili pozornost detajlom, ki lahko turistom olajšajo navigiranje, kakor na primer razdalje do atrakcij. Tudi iskalni mehanizem po prenočitvah je zanimiv, problem je le, da morajo uporabniki povezave iskati v sekundarni navigaciji. Gledano celovito je smer odlična, bi pa v prihodnje veljalo odpraviti obstoječe pomanjkljivosti in še bolj drzno zarisati multimedijsko, v splet interaktivno povezano umestitev Bohinja in s tem tudi Slovenije, saj je Bohinj eden od draguljev na kroni slovenske turistične ponudbe. To, sodeč po izkušenem, lahko velja tudi za splet.
Vito Avguštin, Dnevnik
Začetek je bil dober – spletne strani brez pripomb, hotelska ponudba. Izjema je seveda javni prevoz, kar vedo očitno tudi že tujci, ki vsaj nekaj časa bivajo v Sloveniji. Kako lepo je prebrati stavek, da se je izvidniška družina na osnovi podatkov na spletu že doma odločila, kaj si bodo ogledali, pa so po obisku TIC naredili nov načrt. Da jim je uslužbenka predstavila toliko zanimivih stvari… Da, ravno zato je TIC, da bi jim svetovali, predlagali, kako preživeti dan. Zelo pomembno: ta profesionalnost, oplemenitena s prijaznostjo in gostoljubjem, je bila značilnost vseh, s katerimi so prišli naši izvidniki v stik. Ne le Ana, tudi veliko Slovencev še vedno meni, da so ljudje zunaj mest bolj zaprti, še posebno Bohinjci, pa to, več kot očitno, ne drži.
Druga stvar so bili drobni biserčki. Na primer tržnica – sploh ni pomembno, koliko stojnic je bilo, saj so ponujale točno to, kar si želi turist pogledati, pokusiti in nato kupiti. In prav zato ni pomembno, da je planšarski muzej majhen, saj je zanimiv zaradi vsebine, ne pa velikosti ali kakšnih drugih presežnikov, s katerimi se nekateri tako radi igrajo. Da ne omenjam sankanja, smučanja, teka na smučeh, jahanja konj, dobre domače hrane…
To je bil eden najinih boljših koncev tedna, je izjavila Ana Lucia. Eden boljših, ker jim je toliko ponudil, toliko vsega omogočil in toliko vsega tudi v resnici dal. Kolumbijka je po obisku Bohinja spremenila prvotno slabo mnenje o mnogo čem, opustila marsikateri stereotip in navdušena čaka na konec tedna, ko bodo spet odšli v Bohinj. Mogoče Bohinj res ne potrebuje bleščavih plakatov in oglasov, čudi pa me, da Bohinja ne vzamejo za svojega tisti, ki po službeni dolžnosti predstavljajo Slovenijo na turističnih borza, sejmih… Mogoče pa že dolgo niso bili v Bohinju, ker so zasedeni s potovanji v tujino…
