Triinsedemdesetletni glasbenik, ki redko spregovori o svojem delu, si je na dobrodelni prireditvi po nastopih glasbenikov Toma Jonesa, Sheryl Crow, Neila Younga, Becka in drugih v zahvalnem govoru dal duška.
V več kot polurnem nastopu je skritiziral glasbene kritike, ki ga imajo po njegovih besedah na piki. "Zakaj sem deležen posebne obravnave," se je vprašal Dylan, prepričan, da si kritiki nikoli ne bi upali pripisovati lastnosti, ki jih njemu, kateremu drugemu glasbeniku. Ocen, kot so: ne zna peti, zveni kot žaba in nima glasu, ne zasledi pri kolegih. Zanimalo ga je, zakaj se s podobnimi opazkami ne znašajo tudi nad Toma Waitsa ali Leonarda Cohena.
Na govor se je Dylan predhodno pripravil; na odru se je pojavil s šopom listov. Govor je začel z besedami: "Zdaj vam bom nekaj od tega prebral".
