Telemedicinsko spremljanje zdravja kroničnih bolnikov v domačem okolju prek pametnega telefona je eden največjih pilotnih projektov, ki se ta čas izvaja v 15 evropskih državah. Pri nas sta se vanj vključila Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in ravenski zdravstveni dom, ki sta izbrala 400 bolnikov z diabetesom tipa 2 in 200 bolnikov s srčnim popuščanjem, katerih zdravstveno stanje diplomirana medicinska sestra, zaposlena pri tem projektu, spremlja na daljavo.

Kronični bolniki pod nadzorom

Projekt je zasnovan tako, da bolnikom, ki so morali podatke o svojem krvnem tlaku, vrednosti sladkorja v krvi in podobnem dnevno spremljati, zapisovati v zvezek ter ga ob rednih kontrolah nositi k osebnemu zdravniku, tega ni treba več početi. V ta namen so namreč bolniki z diabetesom prejeli telemedicinske naprave – glukometre za merjenje količine sladkorja v krvi, bolniki s srčnim popuščanjem pa ustrezne merilnike krvnega tlaka in srčnega utripa, tehtnice ter merilnike zasičenosti krvi s kisikom (oksimetre). Te naprave izmerjene podatke prek brezžične povezave prenesejo v pametni mobilni telefon, ki so ga prav tako dobili vsi bolniki, ti pa nato z njegovo pomočjo podatke posredujejo v telemedicinski center v slovenjegraški bolnišnici. Medicinsko sestro sistem nemudoma opomni, če pri katerem od spremljanih bolnikov pride do kakršnih koli neznačilnih odstopanj. Tako lahko hitro ukrepa in vzpostavi stik z bolnikom ali njegovimi svojci, še pred tem pa se po potrebi posvetuje tudi z zdravniki specialisti, ki nato svetujejo, kako v posameznem primeru ravnati.

»Ta projekt ne izboljšuje le kakovosti zdravljenja, temveč preprečuje tudi nepotrebne hospitalizacije, bolniki pa se počutijo varnejše, saj vedo, da njihovo zdravstveno stanje nenehno budno spremljamo,« pravi zdravnica v slovenjegraški bolnišniciCirila Slemenik - Pušnik. Še več, če kdo od spremljanih bolnikov kdaj ne opravi meritev ali jih pozabi posredovati, ga pokličejo in opomnijo.

Že ena amputacija manj velik prihranek za državo

Medtem ko so s projektom zelo zadovoljni tako bolniki kot zdravstveno osebje na Koroškem in v njem oboji vidijo številne koristi in tudi prihranke – v letu in pol bo slovenjegraška bolnišnica na ta račun prihranila milijon evrov – pa je direktor Janez Lavre nad nezainteresiranostjo resornega ministrstva in drugih inštitucij nekoliko razočaran. »Kljub dobrim rezultatom in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije o koristnosti uvajanja telemedicinskih storitev namreč ne ministrstvo, ne Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in tudi ne naša zdravstvena zavarovalnica doslej niso pokazali zanimanja, da bi projekt nadaljevali in ga razširili še na druge regije,« je dejal.

Po njegovem mnenju je prihranek zelo velik že, če prihranimo samo eno amputacijo noge pri sladkornem bolniku na leto. A je nadaljnje financiranje projekta po izteku pilotnega obdobja konec leta za zdaj še pod vprašajem, storitev pa bi lahko postala izključno samoplačniška. To pomeni, da bi bolnika stala en evro na dan. »Zato si zelo želimo, da država na to ne bi gledala le kot na strošek, temveč da bi prepoznala, da je to lahko nova tržna niša in predvsem naložba v prihodnost,« pa pravi direktor Zdravstvenega doma Ravne na Koroškem Stanislav Pušnik. Medtem ko z ministrstva za zdravje nismo dobili odgovora na vprašanje, ali nameravajo projekt podpreti tudi v prihodnje, direktor NIJZ Ivan Eržen meni, da se je Lavretu nekoliko zareklo, saj on sam in njegovi sodelavci projekt zelo dobro poznajo, ga podpirajo in tudi nenehno promovirajo. »Poleg tega pa si že tri leta prizadevamo, da bi tudi Slovenija sprejela strategijo Zdravje na daljavo, pri čemer s sodelavci tvorno sodelujemo,« pravi Eržen. Direktor sektorja za informiranje in odnose z javnostmi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Damjan Kos pa pojasnjuje, da gre za zdravstveno in ne zavarovalniško aplikacijo, zato je njen razvoj v pristojnosti ministrstva za zdravje in medicinske stroke.