»Ko sem svojemu cimru Janezu Mariču po petkovi tekmi potožil, kako slabo se počutim, mi je v smehu dejal, da bom v sprintu zmagal. To sem res težko čakal,« se je smejalo slovenskemu biatloncu Jakovu Faku v soboto sredi polne Arene Vysočina v Novem Mestu na Moravskem, ko je le dan po razočaranju na tekmi mešanih štafet v svojo uokvirjeno bero največjih 19 uspehov vpisal zmago v svetovnem pokalu. Čakal jo je od marca lani v Oslu. Na zasledovalni tekmi je napovedi preroka iz Bohinja dodal še piko na i z drugo zmago v dveh dneh. Vzdržal je pritisk zasledovalnih lovcev in vpisal še šesto zmago v karieri. »Poseben užitek je zmagati, ko se celo tekmo trudiš in potem prvi pritečeš v cilj. Res sem užival. Uspelo mi je tisto, kar mi še ni in kar je bilo v moji glavi kot ena od želja,« je kralj Vysočine vihral na krilih zmagovalnih emocij.
Najboljši biatlonec slovenske reprezentance je zelo težko čakal svojo ero zmagoslavja. Ko je na zadnjem januarskem prizorišču v južnotirolskem Antholzu še tretjič to zimo stopil na zmagovalni oder, je sam sebe v šali poimenoval najboljši povprečnež. Do petnajste tekme v sezoni je bil edini med šesterico vodilnih biatloncev (Fourcade, Schempp, Šipulin, Svendsen, Boe), ki ni imel svoje dobe zmag, ki je kar značilna za najboljše v tej sezoni. Ob tem je bil njegov najskromnejši dosežek 24. mesto, vsi ostali so imeli veliko slabše črne dni.
Že v Antholzu je glasno razmišljal, da bo vrsta prišla tudi nanj. A še prej je moral priti slab dan na tekmi mešanih štafet. Nemara je bonus slabega dne izpolnil prav na črni petek. Po sobotni zmagi je priznal, da je še posebej mislil na slabo izkušnjo s petkove tekme mešanih štafet, kjer je zapravil boj za peto mesto. Ni lahko prebolel, da z osmimi naboji ni zmogel sklatiti petih malih tarč leže in je moral celo v kazenski krog, kar se mu doslej še ni pripetilo. V petek zvečer je bil tako razočaran in negotov, da je kljub najboljšemu tekaškemu času pripomnil, da bo zadovoljen, če bo sprint končal med trideseterico.
A kot že nekajkrat doslej je čez noč iz sebe potegnil značaj nepopustljivosti in naredil preobrat. Od 30 tarč v soboto in nedeljo je zgrešil le eno – zadnjo trideseto. Psihično stabilnost je že v začetku kariere razkošno dokazoval predvsem na najbolj pomembnih tekmah, ko so se drugim najbolj tresle roke. A želje so narasle in s tem tudi notranji pritisk. Tokrat je notranji nemir znal brzdati in ga usmeriti v tarčo. Pri streljanju je bil še posebej pozoren. To se je videlo po malce počasnejšem proženju, kar je za enega najhitrejših strelcev v karavani sicer neobičajno. Okoli deset sekund več porabljenega časa na strelskih postankih je bogato unovčil.
»Pred sobotno tekmo sem si ogledal preizkušnjo biatlonk in videl, da imajo prednost tiste z vsemi zadetimi tarčami. Tudi zaradi tega sem želel biti še posebej natančen. Zelo pomembno je bilo zadeti vse tarče. Še posebej zame, saj sem denimo na zadnjem prizorišču v Antholzu zgrešil zadnjo tarčo in tedaj podaril zmago Schemppu. Še posebej sem se osredotočil le na svojo tekmo in jo naredil popolno,« je bil perfekcionist v soboto s preobratom dneva končno zadovoljen.
Še bolj je bil ponosen v nedeljo, čeprav je zgrešil zadnjo tarčo dneva. A tarča ni bila usodna. S tem je le dodal dodatno dramaturško vrednost športne negotovosti, saj je prej zasledovalce držal na razdalji. Simonu Schemppu in Martinu Fourcadu je tudi v zadnjem tekaškem odseku dal vedeti, kdo je kralj Vysočine. »Niti eno sekundo ni bil nihče pred mano,« je v šali opozoril na detajl, ki je kot smetana na torti. Tekmeca je strl na zelo inteligentni ravni. Po zmagah na tekmah v sprintu na Pokljuki 2012 in na Holmenkollnu lani marca je prvič obdržal startno številko ena tudi na zasledovalni tekmi: »To mi veliko pomeni. Vidim, da zmorem in ima smisel vse, kar delam. Vse se nadgrajuje. Meni zagotovo manjka nekaj teh napetih situacij iz mladinske dobe. Tekmovalci iz velikih ekip so tega le bolj vajeni.«
Fak si je z novomeškim nizom zmag tudi malce oddahnil, da ne bo vse breme želje po zmagi na svetovnem prvenstvu padlo na Kontiolahti. »Tudi če ne bom osvojil kolajne na svetovnem prvenstvu, je lepo imeti dobre rezultate v svetovnem pokalu. Tudi zato si bom zapomnil zmagi tukaj. Srečen sem, da mi je uspelo, in srečen bom še nekaj časa. Z zmagama sem dobil potrdilo, da se trdo delo le obrestuje. To je velika spodbuda tudi za naprej. Moji osebni cilji so vedno visoki in vedno sem vesel, če mi uspe narediti take tekme. Nekaj zmag mi še manjka, zato bom pridno delal naprej.«
Brez dvoma je bil Jaka prvo ime tekem. Ob tem je Čehom še posebej laskal z vzdušjem, ki ga je pripravila velikanska množica, češ da je Novo Mesto s kuliso več kot 20.000 navijačev že najlepše prizorišče svetovnega pokala. No, prizorišče v tekaški srenji že dolgo slovi kot srednjeevropski Holmenkollen. Oslo, kamor gre karavana ta teden, je sicer zanj (doslej) veljal za najbolj imenitno prizorišče. Ob tem je Fak še posebej izpostavil, zakaj je to njegova druga domača tekma: »Tu je doma moj trener Tomaš Kos, ki mi za to prizorišče vedno daje dobre nasvete.«
Ob tem je posebej izpostavil, koliko mu do zmage pomaga taktika, ki jo zmore prilagajati trenutnim razmeram, kar pri maksimalnem srčnem utripu zmorejo le največji šampioni. »Ne bom rekel, da je neverjetno, kako sem ohranil prednost pred Schemppom in Fourcadom, a bil sem boljši. Ne na strelišču, a v smučini sem bil zbran, vedel sem, kje so moje prednosti. Zato sem tudi vesel in ponosen nase. Naredil sem tisto, kar sem si zamislil, in vzdržal sem. Treba je garati celo tekmo.«
In bistvo. Obe zmagi si je priboril s hitrim tekom. »Počutje na tekmah je bilo pravo nasprotje tistemu v soboto. Še posebej v nedeljo je bilo zelo težko. Niz treh tekem je hudo naporen in to trdijo vsi,« je razmišljal Fak. V Novem Mestu je bil bistveno hitrejši od Fourcada in Johanessa Boea, ki slovita kot najhitrejša tekača med biatlonci. Tudi zato so mu tekmeci zmago iz srca privoščili. Tudi obdarovanec iz Antholza Simon Schempp, ki je izjemni beri uspehov v januarju s tremi zmagami in dvema drugima mestoma dodal še dve drugi mesti in že ogroža vodilnega Martina Fourcada. »V zadnjem delu teka nisem imel občutka, da bi mi zmanjkalo moči, pač pa je bil Jakov neverjetno hiter,« je Simon Schempp delil komplimente slovenskemu biatloncu, ki je z uspehi na Češkem s 583 točkami tudi zmanjšal razliko do vodilnega Martina Fourcada (663), Schemppa (657) in Antona Šipulina (600). Na zadnjih devetih tekmah se obeta še kakšna biatlonska drama.