Glavni trener ima status vsemogočnega. Zaradi nezaupnice, ki je posledica utemeljenih očitkov na delo, se sistem dela reprezentance ni spremenil z izjemo okrnjene trenerske zasedbe. Torej ni šlo na bolje, kar razkriva lista IBU. Najboljša biatlonca Jakov Fak in Klemen Bauer, ki sta se spomladi posebej izpostavila, sta bila tedaj še posebej pod pritiskom odgovornosti do svoje kariere. Nista zapletala razmer in iskala nesoglasij. Oba sta se prilagodila. Samostojna ekipa v nastalih razmerah ni bila realna opcija. Oprla sta se na svoj način dela in izkušnje ter se zanesla na svoje ljudi, čeprav niso vpeti v delo reprezentance.
Samosvoj način sta v polni meri prilagodila reprezentanci, ki jo vodi Velepec. Oba sta bila v tovrstni model dela praktično prisiljena. Oba sta dobro vedela, da le trdo in umirjeno delo prinaša uspeh. Če Klemen Bauer skozi sezono vleče večja (razložljiva) nihanja, a ni daleč od uspeha, je Jakovu Faku v polni meri uspelo. Podlaga, ki jo je naredil poleti in jeseni, se je kazala v visoki ravni tekaške pripravljenosti v prvih dveh mesecih sezone. Zmage se niso skovale na treningu prve dni februarja na Pokljuki. Potreboval je petnajst poskusov v posamičnih tekmah, da je v popolnosti sestavil biatlonski mozaik in na Češkem to kronal z zmagama. Zmagi sta še posebej dragoceni, ker je v njih še več lastne iniciative, izkušenj, razmišljanj, tveganja, več njegove duše in telesa.
Na krilih teh emocij in dodatne samozavesti bo tudi nadaljevanje sezone olajšano, čeprav praksa kaže, da zmagoslavje prinese nove pasti. Zmage prinesejo več dodatnih obveznosti in več nemira. Zato ni težko razumeti, da v nizu zmagujejo le največji šampioni z najmočnejšim značajem, talentom, inteligenco, z najbolj dovršenim spremljevalnim osebjem… Koliko česa, je večna uganka športa.
