»V srednji šoli sem bil večkrat žrtev medvrstniškega nasilja prek spleta. Začelo se je s spletno stranjo ask.fm, nadaljevalo s facebookom. Takrat sem imel 17 let, zakaj se je to dogajalo, ne vem. Morda so se počutili ogrožene ali pa jim kaj na meni ni bilo všeč in začeli so me napadati, ker se hitro zrušim. V tistem času sem si izbrisal vse profile in se za nekaj časa umaknil z družbenih omrežij. O tem žal nisem povedal nikomur. Zaprl sem se vase in si pomagal na načine, ki se bodo večini zdeli čudaški – s stradanjem, rezanjem in podobnim. Bil sem tudi v obdobju, ko so prijatelji odhajali drug za drugim, zato mi je postalo vseeno zase in za svoje telo. Zdaj sem star 19 let, občasno se še soočam s tovrstnimi težavami. A ne več pri sebi, temveč pri prijateljih. Želim si, da bi kdo v zvezi s tem končno ukrepal, saj vedno več najstnikov zaradi tovrstnih problemov razmišlja o samomoru,« razkriva 19-letni Uroš iz Novega mesta.

Njegova zgodba je ena od mnogih. Splet je postal središče anonimnega sveta, njegovi uporabniki pa lahke tarče. Eden od najbolj skrb vzbujajočih podatkov, ki jih je pred kratkim razkrila raziskava Moč besed (zajela je mlade od 15 do 25 let), zadeva prisotnost spletnega nasilja. Vprašani so menili, da je celo bolj razširjeno kot telesno.

Telefoni kot orožje

Nadlegovanje ne poteka zgolj na spletu, temveč tudi prek mobilnih naprav, denimo s kratkimi sporočili SMS in vizualnimi sporočili MMS ter anonimnimi klici na mobilne telefone. S tem ima slabe izkušnje danes 28-letna Alenka iz Črnomlja, in sicer še iz časov, ko družbena omrežja niso bila tako razširjena in telefoni še niso bili tako »pametni«. »V prvem letniku srednje šole so me nadlegovali prek SMS-sporočil in telefonskih klicev. V večini primerov so zmerljivke letele na moje telo, videz, vendar ni trajalo dolgo. Sporočila so prihajala ali s skritih številk ali s spletnih portalov, ki so omogočali anonimno pošiljanje SMS-sporočil z žaljivo vsebino. Nadlegovanja nisem prijavila, ker sem si želela samo, da čim prej mine. Na mojo že tako slabo samopodobo je seveda vsa stvar vplivala precej negativno,« pojasnjuje Alenka.

Žrtve medvrstniškega spletnega nasilja včasih pomoč poiščejo na telefonu TOM. »Naši svetovalci na telefonu (116 111) so lani odgovorili na 82 klicev, povezanih z vrstniškim nasiljem prek spleta. Konkretnih vprašanj, povezanih z vzpostavljanjem stikov prek spleta, je bilo 134, o zasebnosti, neželenih objavah in žaljivih komentarjih je bilo opravljenih 95 svetovalnih razgovorov. Ozaveščanje otrok in mladostnikov je edina prava pot,« je prepričana predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) Darja Groznik. Mladim, ki jih doletita nadlegovanje in sovražni govor prek spleta, svetuje, naj se o tem pogovorijo z odraslo osebo, ki ji zaupajo, še posebno pa naj pazijo pri odpiranju spletne pošte neznancev in pri objavljanju osebnih podatkov. Starši se lahko obrnejo tudi na center za varno rabo interneta.

Ob resnih grožnjah na policijo

Sodeč po podatkih ZPMS za lani do medvrstniškega nasilja na spletu najpogosteje prihaja pri vzpostavljanju stikov prek spleta (134 primerov). Zelo veliko je kršitev zasebnosti. Sem sodijo objave slik, videoposnetkov in komentarjev z žaljivo vsebino (95 primerov). Vseh primerov spletnega medvrstniškega nasilja je bilo lani 439. Groznikova k temu dodaja, da po dostopnih podatkih ne odstopamo od evropskega povprečja. Na portalu Spletno oko so lani prejeli 1290 prijav domnevnega sovražnega govora na spletu, na policijo so jih v nadaljnjo obravnavo poslali 29.

Otrok, ki je žrtev spletnega vrstniškega nasilja, se lahko obrne tudi na Safe.si, nujna pa je tudi prijava spletnih/mobilnih storitev, kjer se nasilje dogaja (facebook, instagram, ask.fm, snapchat in drugo). Če gre za medvrstniško spletno nasilje, pri katerem se mladostnik počuti resno ogroženega, je najbolje, da nasilje prijavi policiji. V primeru sovražnega govora na spletu pa naj mladostnik sporno vsebino prijavi portalu, kjer je na to vsebino naletel. Če meni, da je vsebina kazniva, tudi na Spletno oko ali na policijo, svetuje Ajda Petek s safe.si, ki skrbi za varno rabo interneta. Petkova ob tem poudarja, da je otrok, ki so deležni spletnega vrstniškega nasilja, po raziskavah vedno več, prav tako tistih, ki so jih določene vsebine na spletu zmotile ali vznemirile; tu so še posebno ogroženi dekleta in starejši najstniki.

Mobilno in spletno nadlegovanje se prepletata

Vrstniško nasilje se pogosto dogaja tudi zaradi neprevidnosti mladih: prehitro posodijo telefon ali povedo geslo za vstop v telefon. Posledično prihaja do kraje identitete, objav neprimernih slik v imenu druge osebe in do objave intimnih slik ali videa iz maščevanja po prekinitvi razmerja (angleško revenge porn). Hude posledice imajo tudi snemanje in fotografiranje ter objavljanja posnetkov brez dovoljenja oseb, ki v njih »nastopajo«, snemanje v ta namen insceniranih pretepov (happy slapping), izmenjevanje lastnih golih fotografij, videoposnetkov ali tekstovnih sporočil z erotično vsebino – podobno kot kiberseks (seksting) ter širjenje govoric, žaljenje in ustvarjanje žaljivih profilov na družbenih omrežjih. S pojavom pametnih telefonov, ki so povezani tudi s spletom, se te vsebine izredno hitro širijo. Mobilno in spletno nadlegovanje se tako vse bolj prepletata.

In kaj lahko storimo kot priče spletnega medvrstniškega nasilja? »Ključno je, da mlade opolnomočimo za spoprijem s tovrstnim nasiljem. Pogosto so namreč pri tem zelo pasivni ali pa se trpinčenju celo pridružijo s širjenjem in všečkanjem nasilnih vsebin. Starši, učitelji in strokovni delavci morajo otroke in mlade naučiti asertivnega (zdravega, odkritega...) reševanja konfliktov z vrstniki, pa tudi tega, kako pozitivno podpreti žrtev vrstniškega nasilja, ne da bi s tem ogrožali sebe ali se postavljali v neposreden konflikt z nasilnikom, kar pomeni le nadaljevanje nasilja,« še opozarja Petkova.