Lani je bilo za vzdrževanje rudnika živega srebra v Idriji porabljenih 771.000 evrov. Država je zagotovila 683.000 evrov. Z vstopninami in prodajo spominkov so v rudniku zaslužili 88.000 evrov. Enaka poraba je planirana za letošnje leto. Gospodarsko ministrstvo je denar obljubilo, a v rudniku pravijo, da še ne vedo, koliko bodo dejansko dobili. Postavlja se vprašanje, ali ne bi šlo ceneje. Za vzdrževanje jame in monitoring skrbi 12 zaposlenih, ki državo stanejo 422.000 evrov.
Lastnica Rudnika Idrija, nekoč drugega največjega proizvajalca živega srebra na svetu, je država. Na idrijski občini zato menijo, da bi moral biti denar za vzdrževanje rudnika zagotovljen sistemsko. Predvsem bi se moral zaključiti likvidacijski postopek, ki traja od leta 2009.
»Rudnik v likvidaciji je dolžan izvajati vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring, dokler dejavnosti ne prenese na drugega izvajalca. Vlada je za to ustanovila javni zavod, Center za varstvo dediščine živega srebra Idrija. Takoj ko bodo v proračunu zagotovljena sredstva za vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring, bo Rudnik v likvidaciji na javni zavod prenesel dejavnost in zaposlene. Šele tedaj bodo izpolnjeni pogoji za končanje likvidacijskega postopka. Ostali postopki, vezani na likvidacijo družbe, so že končani,« pojasnjuje Marko Cigale, likvidacijski upravitelj Rudnika Idrija.
Za odvetniške storitve 70 tisočakov
Materialni stroški vzdrževanja rudnika v likvidacijskem postopku znašajo 155.000 evrov. Za surovine, material, elektriko in gorivo gre približno 141.000 evrov. Ostali materialni stroški znašajo 24.500 evrov. Nadalje gre za vzdrževanje 78.000 evrov, zavarovalna premija stane 19.000 evrov. Za odvetniške in intelektualne storitve družba s praktično končanimi postopki likvidacije na letni ravni porabi 70.000 evrov.
Za plače dvanajstih zaposlenih in njihovo socialno ter pokojninsko oskrbo porabijo 375.000 evrov. Drugih stroškov, povezanih z delom, je za 46.500 evrov, 27.000 evrov pa je ostalih poslovnih odhodkov. »Omenjenih 12 zaposlenih izvaja vzdrževanje nezalitega dela jame in monitoring v skladu s potrjenim programom,« zagotavlja Cigale.
Iz jame 200 metrov pod mestom vsak dan načrpajo več kot 2000 kubičnih metrov podtalnice, saj se raven vode vsak dan dvigne za 10 do 15 centimetrov. Če bi vodo nehali izčrpavati, bi se zemlja začela pogrezati, sprožilo pa bi se tudi plazenje okoliških gričev. Večji del rudnika leži neposredno pod mestom, zato bi bil obstoj Idrije ogrožen, saj se vplivno območje razteza čez en kvadratni kilometer.
Najgloblje, tudi več kot deset centimetrov letno, se je teren pogrezal v sedemdesetih in osemdesetih letih. V zadnjih sto letih, odkar opravljajo meritve, se je zemlja ponekod pogreznila za dobra dva metra in pol.
