Gospod Hainz očitno ne spremlja slovenskih medijev. V nasprotnem primeru bi verjetno opazil, da se varnostne razmere v naši državi iz dneva v dan zaostrujejo. Če na najbolj obiskanem spletnem portalu pravijo, da »ni več heca, razglašen je rdeči alarm«, je povsem jasno, da je potrebno takojšnje, predvsem pa učinkovito ukrepanje. Nekdo mora prevzeti odgovornost v tej državi! In glede na to, da je nakup vseh 135 finskih osemkolesnikov pred leti iz neznanega razloga propadel, je vprašanje, kako ministrska ekipa Mira Cerarja sploh lahko pomaga državljanom pozimi brez 40 novih vojaških terenskih vozil, zgolj retorično. Izkušeni politik, kakršen je gospod Hainz, bi se moral zavedati, da bo na oblasti preživel samo v primeru, če se bo njegov premier izkazal tudi na terenu. Aleksandru Vučiću je to na primer uspelo. Nikoli ne bi postal srbski premier, če se ne bi sredi snežnega kaosa z vojaškim helikopterjem odpravil na teren in v kavbojkah pomagal premraženim sodržavljanom.

Gospod poslanec je ob pisanju pisma očitno pozabil tudi na dejstvo, da arbitražno sodišče meje med Slovenijo in Hrvaško še ni določilo. In da tudi nogometna tekma med reprezentancama obeh držav pred to pomembno odločitvijo še ni izključena. Šele takrat, ko se bo nad Stožice ali Maksimir dvignil dron in bo pred mednarodno javnostjo zaplapolala slovenska trobojnica z napisom Piranski zaliv je naš, bo spoštovanemu poslancu verjetno toplo pri srcu, predvsem pa jasno, zakaj Slovenija potrebuje brezpilotna letala. Lahko bi se dotaknili tudi dejstva, da bodo s to vojaško investicijo na slabšem podalpski teroristi, na boljšem pa domači filmi – spomnite se samo sodelovanja med Hollywoodom in Pentagonom. A se bom raje ustavil.

Spoštovani predsednik vlade, koalicijski partner vam zaradi tega prepotrebnega državnega nakupa v pismu celo očita, da na drugi strani varčujete pri osnovnem šolstvu, da nižate socialne transferje, da socialne pravice, tudi pokojnine, ostajajo zamrznjene, da zdravstvo poka po šivih ter da državljanke in državljani v zameno za davščine pričakujejo socialno državo. Vendar se mi takih nesramnih natolcevanj ne zdi vredno komentirati. Zato predlagam, da se o vsesplošnem varčevanju zmenita kar na kakšnem koalicijskem srečanju. Če bosta našla skupni jezik, bosta pisanje pisem lahko opustila.