Slovenski kulturni praznik, posvečen spominu na Franceta Prešerna, je tudi tokrat minil v znamenju številnih večjih in manjših prireditev po vsej državi. Že na predvečer kulturnega praznika so tako v Cankarjevem domu podelili vsakoletne Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada; tudi tokrat je proslava – zrežiral jo je Matej Filipčič – dosegla vrhunec s podelitvijo Prešernovih nagrad za življenjsko delo, ki sta ju prejela pionir slovenskega stripa Miki Muster in pesnik Andrej Brvar.
Sklenjena veriga rok
Oba lavreata sta bila sicer v svojih govorih kratka – Brvar je po prevzemu nagrade zbranim zastavil vprašanje, ali so kdaj pomislili, s kom vse so se že rokovali, s kom vse so se ti ljudje rokovali pred tem in tako naprej: »Ste že kdaj pomislili, da ste se, vpeti v to nevidno mrežo sklenjenih rok, posredno rokovali z vsemi ljudmi na svetu, ne glede na barvo kože, versko pripadnost ali politično prepričanje?« Muster je dodal: »Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok – in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.«
Podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada za dosežke v zadnjih dveh letih, ki so jih dobili prevajalec Marjan Strojan, skladatelj in saksofonist Jure Pukl (oba sta del svojega mojstrstva delila tudi s prisotnimi v Gallusovi dvorani, prvi z branjem iz nagrajenega prevoda Canterburyjskih povesti Geoffreyja Chaucerja, drugi z izvedbo skladbe Last Autumn z zasedbo Bastian Stein's NEOgravity), skladatelj Vito Žuraj, akademski slikar Marko Jakše (v njegovem imenu je nagrado sicer prevzela nečakinja Ana Jakše), plesalca Rosana Hribar in Gregor Luštek ter gledališka in filmska igralka Pia Zemljič. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Janez Bogataj je med drugim omenil, da je ponosen, ker v Sloveniji ob spominu na največjega pesnika slavimo kulturo in umetnost, mimogrede pa tudi namignil, da je odbor že pripravil nekaj sprememb statuta in pravilnika Prešernovih nagrad, ki naj bi prišle v veljavo prihodnje leto.
Dan, ki nas združuje
Včerajšnja osrednja slovesnost v Prešernovi rojstni Vrbi, kjer se je zbralo na stotine ljudi, je izzvenela tudi kot priložnost za razmislek o kulturi pri formiranju naroda, njenem današnjem pomenu in trenutnem položaju ustvarjalcev. »To je dan, ki nas ne razdvaja in ne ločuje, temveč globoko povezuje,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik državnega sveta Mitja Bervar. »Naša dolžnost je, da varujemo našo bogato kulturno dediščino, obenem pa omogočamo spodbudno okolje za umetniško delovanje in razvoj prešernov, ki delujejo med nami danes, pa tudi tistih, ki šele prihajajo,« je še pozval k izboljšanju položaja ustvarjalcev.
V Ljubljani je kulturni praznik med drugim zaznamoval tradicionalni recital Prešernove poezije v organizaciji Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Kot običajno so pred pesnikovim kipom na Tromostovju točno opoldne začele odmevati Prešernove pesmi, kot vselej pa je prireditev uvedla Zdravljica, ki jo je interpretiral Aleš Valič. Letos je bilo občinstva zaradi sončnega vremena še več kot običajno, tudi nastopajočih je bilo več kot prejšnja leta. Knjigarna Konzorcij pa se je za praznik poklonila lani preminulemu pesniku Kajetanu Koviču. Po dopoldanskem programu, namenjenem otrokom, so popoldne spomin nanj delili njegov pesniški sopotnik, akademik Ciril Zlobec, pesnik Ivo Svetina ter hči, prevajalka Nina Kovič Brala, Kovičeve pesmi pa je interpretiral igralec Igor Samobor. Zadnje dejanje vseslovenskega kulturnega dogajanja je gostilo Prešernovo gledališče Kranj s srečanjem s Prešernovimi nagrajenci. nr
