»Žal mi je, da sem ekipo spravil v slabši položaj. Nisem kaj dosti pomagal, prej obratno,« je bil po tekmi mešanih štafet v češkem Novem mestu razočaran Jakov Fak. Najboljši biatlonec je po nastopu Andreje Mali, Teje Gregorin in Klemena Bauerja dobil štafetno »roko« kot peti, v cilj je prisprintal kot osmi. Razočaranja ni mogel skriti. Štafeta je ostala tudi brez denarne nagrade, ki jo dobi šesterica najboljših (najmanj 4000 evrov), medtem ko so se Norvežani v bližini veselil nove zmage in dvajsetih tisočakov.
Nadaljevanje tekem svetovnega pokala je vedno prežeto z veliko mero negotovosti. Fak je celo razmišljal, da bi uvodno tekmo tridnevnega sporeda izpustil, saj se je počutil izpraznjenega, a je upošteval nasvete trenerja. »Šel sem in po svojih kriterijih opravil slabo, zato mi je žal, da sem se tako odločil. Glede na trenutno počutje, bi bil vesel, če bom sobotni sprint končal med najboljšimi tridesetimi,« je razmišljal.
Strelski del mu, predvsem pri streljanju leže, ni uspel. Znova se je pojavila njegova že odkrita tegoba, da na tekmah v slabši ali umetni svetlobi pod reflektorji ne zmore natančnosti, čeprav mu je ponagajal tudi veter. Ob štirih dodatnih porabljenih nabojih je moral celo v kazenski krog. Prej so po treh predajah s sedmimi dodatnimi porabljenimi naboji Andreje Mali (tri poprave), popolne strelke Teje Gregorin in Klemena Bauerja (4) prav zaradi solidnega streljanja Slovenijo držali tik za najboljšimi.
Ob tem si je očital, ker v zadnjem krogu ni zmogel nadoknaditi nekaj sekund zaostanka za štafetami Francije, ZDA in Nemčije. Pri biatloncu iz Mrkopalja je šampionska samozavest najbolj trpela predvsem zato, ker znova ni zmogel streti vodilnega biatlonca sezone, Francoza Martina Fourcada, kot mu je že nekajkrat to zimo spodletelo v odločilnih trenutkih v boju z ramo ob rami. Niti ni bil kos natančnemu Rusu Antonu Šipulinu, sicer zelo neugodnem tekmecu za vrh skupnega seštevka svetovnega pokala, niti Nemcu Benediktu Dollu in Američanu Seanu Dohertyju. A analiza nastopa je pokazala povsem drugačno sliko. Bil je celo najhitrejši tekač v zadnji predaji. Tekmeci so bili ob takem streljanju pač neulovljivi.
Ker je njegov ritual po tekmi tudi spremljanje številk o nastopu, je sprevidel, da so ga občutki varali in bo današnji nastop med posamezniki lahko začel bolj umirjeno. Za nameček je kot spodbudo na svojem osebnem profilu z več kot 70.000 sledilci delil veselje ob naslovu svetovne prvakinje Tine Maze, kar ob uspehih slovenskih športnikov redno počne. Prvo tekmo nadaljevanja je tudi preostala trojica končala z mešanimi občutki, kar je po krajšem tekmovalnem premoru sicer običaj. »V bistvu je tale tekma prišla kar prav, da sem videl, kako bo na teh progah, saj sem kar malo pozabil teči v takšnem stanju, v kakršnem sem. Kar težko bom v soboto odtekel deset kilometrov na vso moč, osredotočil sem bom na streljanje,« je razmišljal Klemen Bauer.
Mednarodna biatlonska zveza (IBU) je na Moravskem kot nalašč pred neverjetno polnimi tribunami (25.000) včeraj premierno izvedla tudi sprintersko tekmo mešane štafete. Da bi bila premiera še bolj zgodovinska, so v slovenski reprezentanci poslali na start družinsko navezo Anje Eržen in Janeza Mariča. 22-letna nečakinja in 39-letni stric sta po pričakovanjih potegnila kratko prav v elementu, ki se je že po formatu tekmovanja s štirimi streljanji in vmesnimi s sprinti (1,5 kilometra) ter menjavami zdel prevladujoč – streljanju. »To je tekma za hitre strelce, v smučini ni mogoče ničesar nadoknaditi. V kratkem krogu tek ne igra bistvene vloge,« je po 18. mestu na pragu štiridesetih spoznal Janez Marič.
Format tekmovanja je namenjen predvsem gledalcem, saj gre za sprintersko verzijo na kratkih tekmovalnih krogih, večjem številu streljanj in krajšem kazenskem krogu. IBU je s še eno štafetno preizkušnjo poskušala dati možnost prodora tudi reprezentancam, ki imajo le enega udarnega biatlonca in biatlonko, a je bila to zgolj iluzija. Čeprav so velike reprezentance s širokim izborom večino elitnih predstavnikov poslale na start v že uveljavljeno klasično mešano štafeto, ki je bila prvič na sporedu svetovnega prvenstva na Pokljuki leta 2006, so bile v novi disciplini spredaj le štafete velikih reprezentanc.
