Izdajanje gradbenih dovoljenj se v Sloveniji vleče, rešitve pa so strokovno sporne in neracionalne tudi zato, ker dovoljenja izdajajo uradniki brez ustrezne arhitekturne, gradbene ali prostorsko-načrtovalske izobrazbe oziroma izkušenj. Če temu dodamo še pomanjkanje sredstev in strokovnih kadrov na večini od 211 občin, ki tudi skrbijo za urejanje prostora, dobimo razdrobljeno in neusklajeno odločanje, v analizi stanja in viziji, kako v prihodnje v Sloveniji trajnostno ravnati s prostorom, opozarja Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS). Ob tem v dokumentu z naslovom Kultura prostora zdaj! poudarja, da v evropskih državah z urejeno in stabilno zakonodajo o gradbenih dovoljenjih praviloma odločajo izkušeni strokovnjaki z ustrezno tehnično izobrazbo, sodelujejo pa s pravniki in drugimi delavci, ki obvladujejo administrativne postopke.
Vse več družboslovcev
Pri nas je medtem na oddelkih za izdajanje gradbenih dovoljenj na upravnih enotah čedalje več pravnikov, upravnih delavcev in drugega družboslovnega kadra, ki vodijo upravni postopek, poudarja pooblaščena arhitektka in komisarka za zakonodajo pri zbornici Helena Kovač. Problemi po njenih besedah nastajajo, ker ti delavci presojajo projekte za pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav to ni njihova naloga. Po zakonodaji bi namreč morali postopek voditi samo po pravno-formalni plati in ob tem nadzirati, ali imajo vsi posamezniki in poslovni subjekti vsa pooblastila, zavarovanja in druge potrebne dokumente. »Če bi delali to, bi bilo v redu.«
Da je že zdaj vse v redu, pa trdijo na ministrstvu za javno upravo in očitke arhitektov zavračajo kot neutemeljene in zavajajoče. Pravijo, da strokovnost, učinkovitost in racionalnost vsakega oddelka za izdajanje gradbenih dovoljenj zagotavljata tako sama organizacija oddelka kot sodelovanje z drugimi državnimi in lokalnimi organi ter strokovnimi institucijami. Hkrati za to skrbijo s stalnimi izobraževanji in izpopolnjevanji.
Brez ključnega podatka
A kljub obširnemu pojasnilu nam z ministrstva ključnega podatka – števila uradnikov glede na vrsto izobrazbe – niso posredovali. Zapisali so le, da je bilo v 58 upravnih enotah novembra lani na področju okolja in prostora zaposlenih 342 uslužbencev, ki so imeli praviloma visokošolsko izobrazbo. Da ta večinoma vendarle ni bila prostorska oziroma gradbena, pa je dalo ministrstvo vedeti z naštevanjem najpogostejših smeri izobrazbe uradnikov, začenši s pravno in upravnoorganizacijsko. Šele nato sledijo gradbena smer, arhitekturna, ekonomska, krajinskoarhitekturna, geografska in geodezijska.
342 javnih uslužbencev je sicer lani rešilo skupno 67.100 upravnih zadev in nalog, od tega 21.800 gradbenih dovoljenj, kar pomeni 64 na posameznega javnega uslužbenca.
