Čeprav so snežinke iz sivih oblakov nad Brusljem počasi prekrivale ulice in avenije, so rezultati zimske napovedi priklicali nekaj vedrine v prestolnico Evrope. Prvič po letu 2007 bodo namreč vse članice EU gospodarsko zrasle. Bruto domači proizvod (BDP) območja evra naj bi se okrepil za 1,8 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke ali približno 20 milijard evrov več, kot so analitiki predvidevali jeseni lani. A vse le ni tako rožnato. Območje evra bo letošnje leto preživelo v 0,1-odstotni deflaciji, ki ogroža potrošnjo in nadaljnjo rast investicij. Komisar za gospodarske in finančne zadeve Pierre Moscovici je zato poudaril, da je pred državami še precej dela. Kot enega glavnih problemov je izpostavil brezposelnost, ki se bo letos nekoliko znižala, vendar bo ostala višja od enajstih odstotkov.
Slovenci do višje kupne moči
»Kljub temu da so trendi spodbudni, so številke o brezposelnosti za Evropejce nesprejemljive,« je Moscovici nagovoril zbrane novinarje. Službo je pogosto težko najti tudi v Bruslju, kjer bi moral trg dela že zaradi poplave številnih institucij ponujati idealno okolje za iskanje službe. Parižan Thomas, ki ima v Bruslju zaposlitev od lani, pove, da preživlja daleč največ prostega časa na vlaku med Parizom in Brusljem. Njegovo dekle, ki je pravnica, namreč že več kot leto dni zaman išče zaposlitev Bruslju. Drugod po Evropi so zgodbe precej bolj tragične. V Grčiji bo tudi do konca letošnjega leta brez službe še vedno četrtina ljudi na trgu dela, v Španiji 22,5 odstotka, na Hrvaškem 16,8 odstotka. V Sloveniji, kjer radi preštevamo brezposelne, bo ta delež precej nižji, a še vedno problematičen. Brezposelnost bo letos padla le za 0,3 odstotne točke, na 9,5 odstotka.
Razveseljivo ob tem je zlasti dejstvo, da bodo podjetja v zasebnem sektorju nadaljevala počasno višanje plač, kar bi ob zniževanju cen življenjskih potrebščin (–0,3 odstotka) lahko dodatno okrepilo kupno moč prebivalstva. To je seveda dobro za potrošnjo. Gospodinjstva so bila po več letih šibke potrošnje že lani bolj pripravljena razpreti denarnice, zasebna potrošnja pa naj bi letos zrasla še za 1,1 odstotka. Kljub temu naj bi se okrepila tudi stopnja varčevanja gospodinjstev, ki bo dosegla 14,7 odstotka BDP.
Javna poraba se bo na drugi strani znižala, in sicer za 1,7 odstotka. Varčevalni ukrepi vlade, ki cilja letos na 2,9-odstotni javnofinančni primanjkljaj, bodo imeli namreč tako velik negativen učinek na potrošnjo, da ga ne bo mogla premostiti niti visoka rast investicij. Samo država naj bi po lanski 25-odstotni rasti investicij letos okrepila vlaganja še za desetino. Glavni motor bodo evropski milijoni, ki se stekajo v infrastrukturne projekte, s katerimi lovi Slovenija še zadnji vlak za porabo denarja iz pretekle finančne perspektive (2007–2013).
Koristi od šibkega evra in poceni nafte
Okrevanje slovenskega gospodarstva bo po oceni vira iz Bruslja vse bolj uravnoteženo. Slovenija je imela lani po oceni evropske komisije 2,6-odstotno rast BDP, letos pa lahko pričakuje 1,8-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke več od napovedi iz lanske jeseni. Razlog za nekoliko nižjo gospodarsko rast je poleg sledenja varčevalnim ciljem tudi nižja rast izvoza. »Kajti nihče več ne pričakuje še enega zvezdniškega leta slovenskih izvoznikov,« je dejal vir blizu evropske komisije. Slovenski izvozniki so lani dosegli skoraj šestodstotno rast izvoza in prek meja Slovenije prodali rekordnih 22,8 milijarde evrov blaga. Letos naj bi bila rast izvoza skoraj pol nižja – le triodstotna – in to čeprav so tudi slovenska podjetja dobila pospešek konkurenčnosti zaradi znižanja vrednosti evra.
Prav šibka vrednost evra proti dolarju je ob nižjih cenah nafte eden glavnih dejavnikov za višjo pričakovano rast območja evra. Izvoz se bo po lanski 3,6-odstotni rasti okrepil za 4,3 odstotka. Pozitiven vpliv na evropska podjetja pa bodo imeli tudi izredni ukrepi Evropske centralne banke (ECB), ki bo kmalu začela tiskati denar. To bi lahko pripomoglo k hitrejši rasti investicij. Seveda obstajajo tudi določena tveganja, od finančnih do geopolitičnih šokov, kjer igra glavno vlogo spet Grčija.
