Zdravstvo okreva, a gre hkrati k hudiču. Ker sloni na kopici paradoksov, mogoče drži oboje. Slovenija ima glede na podatke OECD poleg Poljske in Romunije najnižje število zdravnikov na prebivalca v EU, hkrati pa je z dobrimi šestimi obiski zdravnika oziroma posvetovanji z njim na bolnika na leto blizu evropskega povprečja. Z dobrimi osmimi medicinskimi sestrami na 1000 prebivalcev je tukajšnje zdravstvo celo malo nad povprečjem EU, nadpovprečno pa je bilo tudi naraščanje zaposlenih v tej poklicni skupini. Hkrati medicinske sestre iz leta v leto bolj tarnajo, da jih je premalo.

Opozorila, da bodo nekateri zaposleni vsak čas pregoreli, so s podatki ministrstva za zdravje o dodatnem zaposlovanju nezdružljivi le na prvi pogled. V OECD opozarjajo, da s povečevanjem vloge medicinskih sester nekatere države blažijo pomanjkanje zdravnikov. Poleg tega je bil razvoj slovenskega zdravstva v zadnjih letih povsem stihijski. Najbolj obremenjeni oddelki so bili lahko tako deležni najmanjše podpore, ko so politiki ali direktorji bolnišnic razporejali zaposlene, prostore in denar. Kolar-Celarčeva s premierjem Mirom Cerarjem v zadnjih tednih še naprej obljublja poglobljene analize in sistemske spremembe, denar pa znova kroži po čisto drugih načelih. Slabše ko jim gre, bolj ko so odmevne njihove afere in dlje ko čakajo njihovi bolniki, več bo podpore za nadaljevanje po starem, dobro vedo v bolnišnicah, pa naj bodo javne ali zasebne.

Skrivnosti uspešnih pogovorov s politiko in usmerjanja javnega mnenja vse bolje razumejo tudi v osnovnem zdravstvu. V Velenju, kjer so starši prijavili sum opustitve pomoči otroku, se je znova pokazalo, da sedanja organizacija nujne pomoči v zdravstvenih domovih šepa. Zdravniki, ki morajo skrbeti še za nujne primere na terenu in spremljati paciente v bolnišnico, pač niso ves čas na voljo v ambulanti. Da so spremembe nujne, sta že pred časom opozorila tudi smrt bolnika pred celjsko urgenco, potem ko so ga napotili v bližji zdravstveni dom, in brežiški primer, ko je bila družinska zdravnica ob neupravičenem dajanju prednosti ambulanti pred nujnim bolnikom na terenu obsojena na zaporno kazen. Kljub temu trenutno po Sloveniji spet vznikajo iniciative proti združevanju nujne pomoči v urgentnih centrih. V zdravstvenih domovih v navezi z lokalno politiko opozarjajo, da spremembe ogrožajo bolnike, pa čeprav glede na znane podatke o financiranju in obremenjenosti nujne pomoči ogrožajo predvsem njihovo poslovanje.

Manipulacija vžge bolj od dolgočasnih številk, ki dokazujejo nepravično financiranje. Ko se nihče ne ukvarja s kriteriji, kaj naj ima prednost, se nezadovoljnim še najbolj splača izmojstriti v ustvarjanju izrednih razmer. V njih se radi izkažejo tudi politiki.