Namesto da bi občina poskušala rešiti svoje podjetje, je župan Andrej Fištravec konec leta 2013 odpotoval v Kuvajt in tam sklenil prodajo ključnega premoženja Zima. Maksovo luknjo je za drobiž odkupilo podjetje Ebla v lasti sirijskega podjetnika Hilala Arnaoota, ki je zatem pompozno napovedal gradnjo ameriške univerze v Mariboru.
Ob razgrnitvi posla se je direktor Zima Darko Kovačič sprenevedal, da je prodaja teh parcel ključni dejavnik v poslovni sanaciji prezadolženega podjetja. V Dnevniku pa smo že takrat napovedali, da z minimalno kupnino ne bo mogel poplačati niti terjatev arhitekturnega biroja Sadar Vuga, ki je zasnoval Maks, kaj šele, da bi se lahko lotil odplačevanja celotnega večmilijonskega finančnega bremena.
Gorše: Občina in vodstvo Zima oškodovala upnike
Ker je izgubil ključne nepremičnine, je občina lahko odstopila od sofinancerske pogodbe, s katero se je nekoč obvezala financirati projekt Maks. Iz te pogodbe je Zim vsak mesec napraskal denar za izplačilo plač in ko je ostal še brez tega občinskega nakazila, je aprila lani zdrsel v stečaj.
Vse te naštete poteze občine in poslovodstva Zima so oškodovale upnike podjetja, je prepričan stečajni upravitelj Igor Gorše. V svojem februarskem rednem poročilu je napovedal vložitev izpodbojne tožbe zoper sporazum, s katerim sta občina in Zim odstopila od sofinancerske pogodbe. Vložil bo tudi tožbe zoper bivšega direktorja Zima Kovačiča in vse člane nadzornega sveta Zima, ki so se strinjali s tem sporazumom.
Gorše se je obregnil še ob ignorantski odnos občinskega vodstva. Kljub večkratnim pozivom, naj se sestanejo in sporazumno razrešijo vsa odškodninska vprašanja, so v kabinetu župana Fištravca šele prejšnji mesec našli čas za stečajnega upravitelja. Dogovora niso dosegli. V svojem poročilu je Gorše zapisal, da bo po vsej verjetnosti moral vložiti tožbe zaradi nastale škode.
Arnaoot išče direktorja
Projekt ameriške univerze se medtem premika po polžje. Arhitekturno zasnovo je pripravil Andrej Šmid, mestni svet pa je minuli december po skrajšanem postopku sprejel novi prostorski načrt, ki je občutno pocenil naložbo kuvajtskega podjetnika, saj bo moral urediti osemkrat manj parkirnih mest, kot jih terja krovni prostorski akt. Svetniki so Arnaootu podarili dodatne popuste. Ne bo mu treba plačati stroškov gradnje javne razsvetljave in druge komunalne opreme, poleg tega so mu omogočili, da bo smel v svoji nepremičnini izvajati raznotere pridobitne dejavnosti, s katerimi bo plemenitil naložbo, ki jo je ocenil na 20 milijonov evrov. Arnaoot napoveduje, da se bo gradnja začela letos, vpis študentov pa naj bi stekel jeseni 2017.
Pred dnevi je njegovo podjetje Ebla objavilo razpis, v katerem je iskalo vodjo te univerze. Od kandidatov, ki se bodo prijavili na razpis, pričakuje poleg vodstvenih sposobnosti še odlično znanje angleškega jezika, doktorat, izkušnje pri ustanavljanju nove univerze, razumevanje ameriškega šolskega sistema ter stike z ameriškimi univerzami in njihovo poznavanje.
