Ampak tukaj je! Nazdravljam temu! Vsekakor je postopek pridobitve gradbenega dovoljenja v Sloveniji tako sistemsko zapleten, da otežuje investicije v tolikšni meri, da vse skupaj lahko enostavno imenujemo varovalka. Prištejmo še majhnost slovenskega trga in na drugi strani absolutno neprepoznavnost Slovenije v svetu, ki dodatno zapleta promocijo in prodajo naših vin, pa pademo pred resno vprašanje: ali se investicija v klet in dodatne vinograde v Sloveniji realno splača?
Odgovor verjetno ni enostaven. Ekonomski vidik se neupravičeno meša s čustvenimi, morda narodno zavednimi pogledi. Za mojo situacijo ni povratka, ni koraka nazaj; preveč stvari v mojem življenju je bilo postavljenih na kocko, da bi dosegel cilj imeti lastno klet in degustacijsko sobo. Počutim se kot športniki na svetovnem prvenstvu, ko morajo vse svoje večletne treninge in odpovedovanja strniti v droben trenutek nastopa. Bo uspeh zadovoljiv ali pač ne? Na progo se je treba pognati z vsem zanosom. Dober občutek mi dajejo sosedje, prijatelji vinogradniki, ki smelo stopajo po isti poti. Če danes ne zmagamo posamezno, pa zmagajmo vsaj na moštveni tekmi!
Imeti ali ne imeti pravzaprav ni vprašanje – gradnja osnovne vinarske infrastrukture je temelj razvoja določene vinogradniške regije. Imeti na območju, kot je Vipavska dolina, vsaj pet arhitekturno in tehnološko dostojnih kleti, po možnosti še z razpoznavnimi in dobrimi vini, je le začetek, je prvi in osnovni razlog za turista, da se nameni k nam. V središču te zgodbe smo seveda vinarji, gostinci in hotelirji. Vsi za enega, eden za vse.
