Veliko napak je bilo na obeh straneh, a imeli ste možnosti za zmago.

Na igrišču se ne počutim dobro. Hočem biti agresiven, toda s takšnimi občutki to ni mogoče. Kljub vsemu se vsako tekmo trudim na vso moč. Poskušam biti pozitiven, kar pa je trenutno zelo težko. Glava je povsem polna. Za nekaj dni moram iti stran od tenisa. Veliko dela sem vložil v stvari, ki mi ne gredo, a kljub temu ni napredka.

Kdaj ste začutili, da vam pada forma?

Takoj po turnirju v Dohi. Šel sem na turnir v Sydney, kamor sem prišel le dan prej, zato sem v drugačnih razmerah treniral zgolj pol ure, saj sem bil od potovanja povsem utrujen. Noge so bile tako težke, da sem se bal poškodbe, a naslednji dan sem igral že ob enajstih zjutraj. Potem je tri dni padal dež in nisem naredil nobenega dobrega treninga. Selil sem se v Melbourne, zaradi česar spet ni bilo veliko časa, hkrati sem manj treniral tudi zaradi bolečin v nogi. A ravno noge so pri meni glavni dejavnik. Če z nogami ne delam dobro, potem slabo igram.

Kako je bilo z nogo v Zagrebu?

Bilo je veliko točk, ko sem pošteno začutil bolečino. Potem sem poskušal stopati drugače, bolj pazljivo, kar pa v takšni partiji ne prinaša nič dobrega. Po vseh poškodbah je težko pričakovati, da bom imel konstantno formo. Vse se nabira. Malo sem že obupan; saj imam voljo, toda tudi moja volja ima mejo.

Kdaj ste prvič začutili bolečine tudi v desni nogi?

V Melbournu tri dni pred tekmo, ko nisem skoraj nič treniral. Bolečina sicer pride in gre. Boli pa tako, kot da bi me nekdo zbadal z nožem. Problem je, da večkrat ko se to dogodi, bolj se živec razdraži. In da se to ne bi dogajalo, podzavestno drugače stopam. Hodim bolj po peti, kar za tenis ni dobro, saj če hočeš kakovostno udariti žogico, moraš biti na prstih in imeti težo na sprednjem delu telesa.

Ste že ugotovili vzrok težav z živci v stopalu?

Toliko preiskav smo opravili, imam vrhunske vložke, a nič ne pomaga. Vzroka nihče ne pozna. Zagotovo niso problem obuvala, saj z enakimi igram že sedem let in bi potem imel že prej težave. Dejstvo je, da sem v mladinski konkurenci treniral več kot drugi, s čimer je bila obremenitev mojih stopal večja. A največji problem je, da se mi težave ponavljajo v ciklih in ne morem odigrati ene normalne sezone. To me ubija, saj vem, da sem lahko konkurenčen najboljšim, a če ne treniraš konstantno, si povprečen.

Vas te težave precej morijo?

Ja… Morda se to navzven ne vidi, toda imam velike težave sam s sabo. Ne vem, kaj naj naredim, kar je najhuje. Imam željo, toda vse težave se ponavljajo. Vedno ko pridem do vrhunca forme in mislim, da bom naredil serijo odličnih rezultatov, me nekaj zaboli. Že nekajkrat sem se vrnil, toda tudi meni zmanjkuje potrpljenja. Zdaj imam kar v podzavesti, da se mi bo spet kaj dogodilo, četudi bom šel na operacijo. Upam sicer, da se bo stvar uredila z injekcijo, a če povem po pravici, ne verjamem v to.

Koliko bo na odločitev o operaciji vplival nastop v Davisovem pokalu čez dober mesec?

Lani sem zaradi nastopa v Davisovem pokalu izgubil približno tri tedne tekem in uvrstitev med najboljših sto ob koncu leta, kar pomeni kar nekaj denarja. Če gledam nazaj, odločitev ni bila pametna, saj sem tisti dvoboj v Davisovem pokalu izgubil. Pri teh letih je zdaj najpomembnejše zdravje. Če bom zdrav, bom zagotovo igral za Slovenijo, če ne, bom šel zraven in navijal. V vsakem primeru bom na voljo ekipi.

Če se boste umaknili od tenisa, kako dolg naj bi bil ta premor?

Toliko, da se noga pozdravi. Če bo to dva meseca, bo ogromno. Že ko grem na dopust, se mi po treh dneh začne mešati in pogrešam tenis, saj vem, koliko stvari me še čaka, a tega nisem dosegel. Če bi prišel nekje do štiridesetega mesta na lestvici, kar je v primeru moje dobre igre realen dosežek, bi imel neko zadovoljstvo. Zdaj pa zgolj vem, da bi lahko nekaj dosegel, a mi zaradi poškodb ne uspe.