V Kamniku in Komendi so zaradi informacij, da bo ministrstvo za zdravje okrnilo njihovo nujno medicinsko pomoč in dodatno okrepilo domžalsko, spisali protestno pismo, a nanj še niso dobili odgovora. Zato direktor kamniškega zdravstvenega doma Sašo Rebolj, ki že leta dela v urgentni ambulanti, znova opozarja, da predvideno zapiranje ambulant in izločanje zdravnikov iz ekip nujne medicinske pomoči, ki še ni povsem dorečeno, nikoli in nikjer ne bo dobra rešitev. Še zlasti ne v zdravstvenih domovih, ki pokrivajo cela mesta in več občin hkrati. »Reševalci nimajo ne kompetenc ne znanja za diagnostiko in zdravljenje,« opozarja Rebolj in dodaja, da je vsaj nenavadno, da v času, ko se gradnja urgentnih centrov povsod bliža koncu, nimajo relevantnih podatkov, kaj, kje in kako se bo v njih delalo.
Strah pred izgubo denarja?
Delovna skupina za reorganizacijo službe nujne medicinske pomoči, ki jo je imenovalo ministrstvo za zdravje, je nasprotno prepričana, da tiči za očitki in pogosto kar žaljivimi diskreditacijami, s katerimi jih te dni zasipajo izvajalci pomoči na terenu, predvsem strah pred možno izgubo finančnih sredstev. ZZZS namreč zdravstvenim domovom plačuje v pavšalu, ti pa naj bi po njihovi oceni ponekod sredstva prelivali tudi v druge namene. »Ne moremo pričakovati, da bodo vsa sredstva za izvajanje pomoči ostala tam, kjer so sedaj, in da bodo za delovanje urgentnih centrov dodeljena nova,« opozarjajo in dodajajo, da morajo sredstva slediti bolnikom. Ureditev službe nujne medicinske pomoči pa je v pristojnosti države in ne lokalnih skupnosti, razložijo in dodajo, da bo reorganizacija dela temeljila na potrebah državljana in bo upoštevala dostopnost, varnost, kakovost in enakost.
Delovna skupina, ki bo vse enote obiskala tudi na terenu, bo v strokovni dokument zajela tudi vse geografske posebnosti lokalnega okolja, zagotavljajo na ministrstvu in priznavajo, da bodo tudi na kamniško-domžalskem območju potrebne »določene spremembe«, a bo ne glede na te ostala dostopnost povsod enaka ali celo boljša. Konkretnejših pojasnil še ne morejo podati, pravijo in napovejo, da bodo tudi v tej regiji pripravili sestanek vseh izvajalcev nujne medicinske pomoči, pa tudi direktorjev zdravstvenih domov, bolnišnice ter predstavnikov lokalnih skupnosti.
Sredstev niso prelivali
V Kamniku in Komendi so jim medtem svoje argumente, ki niso v prid nikakršnim spremembam, že podali. Nujno pomoč namreč nudijo kar 37.000 občanom, in to na pretežno hribovitem terenu z odmaknjenimi zaselki, od Kamnika do Motnika pa je denimo kar 30 kilometrov. Za nameček pa direktor Rebolj zavrača tudi očitek o strahu pred izgubo pavšala, saj v kamniškem zdravstvenem domu sredstev nikoli niso prelivali, kar je dokazal tudi nadzor.
Celotna mreža nujne medicinske pomoči bo vzpostavljena, ko bodo pričeli delovati vsi urgentni centri, in v skladu z novim pravilnikom, ki naj bi bil sprejet v prvi polovici leta. V prehodnem obdobju bodo mrežo nujne medicinske pomoči uvajali postopoma, glede na začetek delovanja posameznih urgentnih centrov, so še pojasnili na ministrstvu.