Sodobni avtomobili postajajo številnim vpoklicem navkljub vedno bolj zanesljivi. Takšne in drugačne afere, ki mečejo slabo luč na določeno znamko, seveda škodijo, a ko se znamka izkaže, je to vsekakor spodbuda za še več optimizma pri prodaji. Kajti kupci smo zelo izbirčni, saj je znano, da pri nakupu osebnega avtomobila 80 odstotkov svoje odločitve prepuščamo čustvom in le 20 odstotkov razumu. In seveda na koncu kljub vsemu zadnjo reče denarnica.

Vsaka okvara, ki nas po navadi pusti na cedilu v najneprimernejšem trenutku, je za lastnika neprijetna zadeva, ob kateri mnogi reagirajo čustveno. Po svoje razumljivo, saj je ljudski glas za tovarne avtomobilov eden najpomembnejših prodajnih adutov ali črnih petrov. Odvisno, s katere strani gledamo na karto. Zato potrošniška organizacija Which? iz Velike Britanije vsako leto opravi raziskavo, ki zajema več tisoč potrošnikov, kako se določen izdelek na trgu obnese med ljudmi. To pot so se lotili zanesljivosti avtomobilov, rezultati so po eni strani pričakovani, po drugi pa zelo presenetljivi.

Zanesljiva Dacia ne priznava krize

Raziskavo je povzela tudi Zveza potrošnikov Slovenije, v njej so zajeli 49.023 potrošnikov, ki so ocenili več kot 58.000 avtomobilov. S tem so zbrali podatke za kar 283 različnih modelov, tako novih kot rabljenih. Preračunano so imeli avtomobili skupno 700 milijonov prevoženih kilometrov.

Na lestvici zanesljivosti so se med prvih pet uvrstile kar štiri japonske znamke – Honda, Lexus, Toyota in Mazda, veliko večje presenečenje pa je četrto mesto Dacie. Da, tiste Dacie, romunske znamke, ki spada pod okrilje koncerna Renault-Nissan in je v preteklosti veljala za nepoboljšljivo slabo vzhodnoevropsko znamko, ki je tako tekmeci kot kupci dolgo niso jemali resno. A vgrajevanje preizkušene in ne preveč zapletene tehnologije iz nekdanjih Renaultovih modelov ter kakovostna in zanesljiva izdelava sta pripeljala do tega, da je med tri leta starimi vozili Dacia dosegla 94-odstotno zanesljivost. Veliko pove tudi podatek, da je bil najbolje prodajani model iz tega koncerna v lanskem letu športni terenec dacia duster. Po svetu so jih namreč prodali 395.350, 234.883 pod znamko Renault in 160.467 z značko Dacie, s čimer so z internega prestola izrinili renault clio, ki je dosegel 17.000 kupcev manj.

»Dacia je zgodba o uspehu, saj se zdi, kot da krize ta znamka sploh ne priznava. Njen tržni delež povsod, tudi v Sloveniji, iz leta v leto vztrajno raste, avtomobili so znani po svoji zanesljivosti, v Nemčiji pa je Dacia dobila že kar nekaj priznanj za rabljene avtomobile, ki najbolj ohranjajo ceno. Seveda smo se zelo razveselili tudi ocene zanesljivosti Which?, saj Dacii to priznanje ni bilo položeno v zibko, ampak si ga je morala prigarati z nenehnim dokazovanjem. Ravno letos praznujemo deset let, odkar Dacia piše svojo novo zgodovino, prek nje pa se dokazuje tudi Renaultova zanesljivost,« je povedal Rok Istenič, vodja odnosov z javnostmi pri Renault Nissan Slovenija. Med prvimi petimi se je znašla tudi Mazda, predstavnik zastopnika v Sloveniji Dimitrij Vušnik pa je povedal, da je večina potencialnih kupcev, ki obiščejo prodajne salone, do neke mere že seznanjena z znamko in vozili, a so seveda ponosni, da so se uvrstili tako visoko. »Takšne raziskave nimajo prevladujočega vpliva na obnašanje kupcev, vsekakor pa so lahko jeziček na tehtnici, ki pomaga pri odločitvi za nakup.« A če pustimo ob strani mnenja prodajalcev in uvoznikov, se lahko vprašamo, kaj dejansko take raziskave pomenijo za kupca, ki se odloča o avtomobilu.

Veliko odvisno od kupca

Marko Polič, profesor za občo in okoljsko psihologijo na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete, meni, da potencialni kupci na take in podobne raziskave reagirajo različno. »Veliko je odvisno od kupca in njegove navezanosti na znamko. Ne smemo pa pozabiti, da ta raziskava odraža mnenja uporabnikov in ne izvedenskega mnenja o kakovosti znamk vozil. Navsezadnje obstajajo tudi strokovne, bolj kompetentne ocene vozil, pa jih kupci ne upoštevajo preveč. Verjetno so pri nakupu avtomobila pomembni cena, dosedanje izkušnje z znamko, namen rabe in seveda še vrsta z lastno podobo povezanih lastnosti. Avto je namreč psihološko precej več kot zgolj škatla, ki naj bi nas popeljala od ene do druge točke. Če v neki skupnosti, iz katere je vzet vzorec anketirancev, prevladujejo napačna mnenja – ankete namreč odražajo mnenja ljudi, ki navadno niso strokovnjaki –, bodo rezultati zavajajoči. Predstavljajte si, da bi se za zdravljenje neke bolezni odločali na osnovi rezultatov javnomnenjske ankete in ne na osnovi mnenja zdravnikov. V našem primeru bi dala veljavne podatke kvečjemu anketa med strokovnjaki.«