Mestni svetnik DeSUS Drago Štefe pa je povedal tudi drugačno zgodbo. »Ne morem verjeti, da si že leta zaman prizadevam, da bi s kratkim pojasnilom opremili spomenik Ernestini Jelovšek, ker mnogi obiskovalci nimajo pojma o njeni povezavi s Prešernom. Pa so mi že rekli, da to ni dovoljeno, da je nemogoče! Je res tako težko naš Prešernov gaj urediti, da bo prijaznejši do obiskovalcev in konec koncev tudi bolj urejen?« se je vprašal na seji mestnega sveta in dobil birokratski odgovor tako rekoč takoj. Občinski uradniki so namreč odgovorili, da bosta zdaj v gaju tudi dve tabli, ki ju je že odobrila lokalna izpostava varuha kulturne dediščine. Tako bo na tablah predstavljen zemljevid Prešernovega gaja, ki bo vsakemu obiskovalcu nazorno predstavil, kaj vse najde na tem res izjemnem koščku slovenske zemlje vse leto in ne morda le ob šolskih ekskurzijah in dogodkih ob kulturnem prazniku. Kjer sicer le redkokdo opazi med grmiči skrit grob Prešernove hčerke Ernestine (napisala je delo Spomini na Prešerna), ki je umrla v ubožnici leta 1917 prav na rojstni dan svojega očeta. Leta 1967 so njene posmrtne ostanke prenesli v Kranj.

Neverjeten strošek...

A kriza je huda in gaju preti tudi drugače. Prisotna lokalna politika se je kar zgrozila ob dejstvu, da v Prešernovem gaju motoristi uprizarjajo svoje dirke. Pa ne samo to; park je priročno pasje sprehajališče, za psi (in lastniki) pa seveda ostajajo sledi. Za povrh Prešernov gaj ponoči sploh ni zaklenjen, kar bi zagotovo prispevalo k varnosti in stanju parka. »Izračunali smo, da bi zaklepanje in odklepanje parka stalo 12,5 evra na dan oziroma okoli 400 evrov na mesec, kar pa je v teh časih lahko problem,« je pojasnil varnostno stanje Sašo Govekar iz mestne uprave. Poudaril je, da obstaja sistem varovanja, ki pa temelji na mestnih redarjih. A v parku boste prej srečali štirinožnega prijatelja kot mestnega redarja. Njihovo delovno mesto je oddaljeno le nekaj minut proč, a jih je prej mogoče opaziti med zatikanjem lističev za globe pri občinski stavbi, kjer je (statistično dokazano) največji finančni plen mestnega redarstva, kot pa kje blizu gaja. Svetnik Štefe je ob vsem tem izrazil žalost, ker se nič ne premakne. No, letos naj bi postavili vsaj tisti dve tabli oziroma zemljevida...

Prešernov gaj je ogradil že župan Vitomir Gros, nikdar pa ga Kranj ni želel, hotel ali znal spremeniti v kaj več. Zamisel o mavzoleju pokojnega kamnoseka Udovča je bila pred leti zgolj pobuda, občina pa je že iskala tudi nove zamisli o ureditvi gaja med mladimi arhitekti. Vseeno je gaj še vedno kraj spomina na zaslužne, slavne ljudi iz zgodovine Slovenije in Kranja, ki nikdar ni postal tisto, kar si nesporno zasluži: ena od točk, kjer je človeku lepo biti Slovenec in kjer se je tega lepo tudi zavedati.