Plastične operacije bi lahko ogrozile identiteto posamezne ženske, povezane pa naj bi bile z načinom mišljenja, ki vodi tudi do depresije in motenj v prehranjevanju. V dokumentu so predstavniki Vatikana med drugim zapisali, da »ženske, ki gredo pod nož, nosijo burko iz mesa«, opozarjajo pa še, da kozmetične operacije »amputirajo izraze na obrazu«. Tako vplivajo na sposobnost empatije.
V dokumentu »Ženska kultura: enakosti in razlike« so še zapisali, da so ženske veliko bolj kot moški sposobne nežnosti in odpuščanja. Podobno kot je revščina vzrok in posledica nasilja nad ženskami, lahko tudi žensko telo prek skrivanja, pohabljanja in omejevanja postane »predmet«. »Splav, detomor, pohabljanje ženskih spolnih organov, zločini iz časti, prisilne poroke, trgovina z belim blagom, spolne zlorabe in posilstva so nekatera od najglobljih ran, ki jih po svetu vsak dan zadajajo ženskam in dekletom. Te nato postanejo tihe in nevidne žrtve,« so zapisali v dokumentu.
A čeprav ženske v Cerkvi ne morejo biti duhovnice, škofinje ali nadškofinje, pa dokument priznava, da so bile prve vernice in priče ob nastajanju Cerkve. »Ženske so vedno bile tihe skale moči v veri. Zaupana jim je bila vzgoja otrok. Vojske učiteljic, mam in babic, čeprav so bile videti le kot figure v Cerkvi, sedaj postajajo del zgodovine, za katero se zdi, da izginja,« pišejo. Ugotavljajo namreč, da ženske med 20 in 50 let starosti le zelo redko obiščejo bogoslužje.
Skupščina papeškega sveta za kulturo bo od 4. do 7. februarja potekala v Rimu.
