PGD Trebnje je gasilska enota IV. kategorije, kar pomeni, da bi se lahko oblikovalo kot prostovoljni gasilci okrog profesionalnega jedra. Društvo kljub temu ostaja popolnoma prostovoljno, od leta 1997 pa mu je priznan status enote širšega pomena, kar pomeni, da izvaja naloge zaščite in reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi ter naloge tehničnega reševanja v nesrečah v prometu in ob nesrečah na tekočih in stoječih vodah. Trebnje s širšo okolico namreč pomeni precej pester potencial za intervencije in tudi v praksi so te izjemno raznolike– od tistih v urbanem okolju z industrijskimi obrati, večnadstropnimi stanovanjskimi bloki, železnico, nekdanjo hitro cesto in današnjo avtocesto proti Zagrebu do vaškega okolja in njegovih specifik.
Specialna usposabljanja
Črna zgodovina hitre ceste Ljubljana–Obrežje je poskrbela za odlično usposobljenost trebanjskih gasilcev za posredovanje v prometnih nesrečah, ki jih je bilo v desetletjih gostega prometa na najbolj nevarnih odsekih te ceste veliko. Leta 2005, ki je bilo najbolj črno, je v prometnih nesrečah na območju občine Trebnje umrlo kar enajst ljudi. Odprtje avtoceste in s tem ureditev prometa na fizično ločenih voziščih je število hudih prometnih nesreč zmanjšalo, pojavile pa so se nove zahteve glede znanja in opreme.
Trebanjci so tako danes usposobljeni za posredovanje ob nesrečah in požarih v predorih, ob železniških nesrečah, nesrečah na vodi, požarih na objektih s sončnimi elektrarnami in podobno. V zadnjih letih so spretno izkoristili tudi nekaj priložnosti za specialna usposabljanja. Pred odprtjem avtoceste so v predoru Leščevje organizirali usposabljanje za posredovanje v predorih, v za rušenje predvideni hiši so izvedli več vročih treningov in napadov v stanovanjske stavbe, podjetje LPP pa jim je za usposabljanje podarilo tudi odpisan avtobus, kar so s pridom izrabili za zares realistično usposabljanje za posredovanje in reševanje iz gorečega avtobusa.
Ko zagori v sosednjem bloku
V zadnjih desetih letih so imeli trebanjski gasilci tudi dva resnejša požara v večstanovanjskih stavbah. Lanskega oktobra je zagorelo v garaži stanovanjskega bloka Levji dvorec, ki je od gasilskega doma oddaljen le petdeset metrov. Bližina gasilcev ni pomagala veliko pomoč, saj je bilo kljub hitri intervenciji v silovitem požaru popolnoma uničenih šestnajst vozil, vročina pa je uničila tudi nekaj stanovanj. Kot zanimivost naj povemo, da je bila zaradi visokih temperatur poškodovana tudi betonska plošča nad podzemno garažo. Do tega pride pri izjemno visokih temperaturah in nekaj podobnega se lahko zgodi v predorih, če zagori več avtomobilov ali tovornjakov.
Življenja in premoženje pa so trebanjski gasilci v večstanovanjskih stavbah reševali tudi leta 2005, ko je ponoči zagorelo v kleti starejšega trinadstropnega bloka. Požar v kleti bloka tedaj sicer ni povzročil večje škode, je pa otežena evakuacija stanovalcev zahtevala resen razmislek o nakupu vozila s platformo za reševanje in gašenje z višin. Štiri stanovalce so rešili s pomočjo prenosne lestve, ena izmed družin se je iz najvišjega nadstropja rešila sama, s tveganim tekom po zadimljenem stopnišču, druga pa s spustom po vrvi z balkona, saj je tam stanoval jamarski reševalec. Leta 2008 so Trebanjci od Gasilsko reševalne službe Kranj kupili vozilo s teleskopskim dvigalom z maksimalno delovno višino 32 metrov, kar zadošča tudi reševanje iz najvišjih objektov v Trebnjem, kar so dokazali tudi z gasilsko vajo junija istega leta, predvsem pa to vozilo omogoča uspešno in bolj varno gašenje višjih stavb.
Zelo dobro delo vseh komisij
PGD Trebnje ne odlikuje le delo pri posredovanjih, zelo dobro delujejo tudi vse komisije, še posebno mladinska, saj potrebujejo vedno nov kader za operativno enoto. Velik gasilski dom je nedolgo tega tudi toplotno obnovilo in zamenjalo kompletno streho ter jo tudi izoliralo. Predsednik PGD Trebnje Leon Gerden je lani, ob 130-letnici društva zapisal: »Ponosen sem, da sem predsednik gasilskega društva, katerega člani so v današnjem času hitrega tempa in neskončnega števila obveznosti svoj prosti čas pripravljeni žrtvovati za pomoč drugim ter za raznovrstno usposabljanje, da je ta pomoč čim bolj učinkovita. Glede na trenutno usposobljenost, zagnanost in številčnost članstva našega društva se za prihodnost tega društva ne bojim. Učimo se tudi od starejših ter uspešno predajamo znanje na mlajše rodove. Prepričan sem, da smo na dobri poti, da bo društvo delovalo še vsaj 130 let.«
Z gasilskim pozdravom: Na pomoč!
