Hranjenje ptic pozimi je več kot zgolj pomoč pticam v času, ko je na voljo manj hrane. Ptice bodo preživele tudi brez vaše pomoči, a jim, ko temperature padejo pod ledišče ali tla prekrije snežna odeja, s postavitvijo ptičje hišice olajšate življenje, ker tedaj težje pridejo do hrane. Je pa to seveda tudi odlična priložnost za opazovanje ptic. Nekatere se sicer pozimi že same premaknejo bližje naseljem, a si jih, če jim nastavimo hrano, lahko ogledamo od blizu in jih bolje spoznamo. Tako bomo razvili odnos do teh ljubkih bitij, za otroke pa je opazovanje dogajanja ob krmilnici tudi eden prvih korakov pri oblikovanju pozitivnega odnosa do narave. Strokovnjaki zato hranjenje ptic ob upoštevanju nekaterih pravil toplo priporočajo.
Kakšna naj bo krmilnica in kam jo postaviti
V brošuri Ptice okoli nas, ki so jo pripravili pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), piše, da naj bo ptičja krmilnica lesena in naj ima streho. Lahko je tudi preprost pladenj z robom, ki ga postavimo na suho mesto, na primer pod nadstrešek. Njegov rob naj bo vsaj dva centimetra visok, tloris naj meri vsaj 30 x 40 centimetrov, hrana pa naj bo dostopna z vseh strani. Ptičjo hišico namestimo tako, da bomo ptice v njej lahko opazovali – recimo na vrt, teraso ali balkon. Hišico je tudi priporočljivo postaviti v bližino kritja, ki ga za ptice ustvarjajo krošnje dreves oziroma grmov, da se ji lahko približajo postopno. Paziti pa moramo, da ni preblizu. Oddaljena mora biti vsaj dva metra, da jih ne morejo presenetiti plenilci, recimo mačka.
Ptice lahko hranimo tudi tako, da jim pripravimo talno krmišče, saj se nekatere, kot so na primer drozgi in ščinkavci, raje hranijo pri tleh. Krmišče naj bo bolj na odprtem, da lahko ptice opazijo približujočega se plenilca, priporočljivo pa je tudi, da ima streho, ki ga zaščiti pred snegom, dežjem in vetrom. Krmilnica lahko visi tudi na žici ali pa je nameščena na kolu, visokem približno meter in pol, paziti moramo le, da je dovolj čvrsto pritrjena. Prav tako lahko pticam ponudimo tudi na žico nanizane arašide v lupini. Vedeti pa moramo, da je dobro, da ptice hranimo vsak dan, vse do večje otoplitve, ko postopno prenehamo.
Ptic ne hranimo z ostanki hrane
Ni tudi vseeno, kakšno hrano ponudimo pticam. Najbolj pomembno je, da jih hranimo samo s tako, ki jim je v enaki obliki dostopna tudi v naravi. Nikakor jih ne hranimo z ostanki hrane, še zlasti pa ne tiste, ki je bila soljena in kuhana. Za zrnojede ptice, kot so ščinkavec, čižek, dlesk, poljski vrabec, domači vrabec, velika sinica, plavček, brglez, veliki detel, turška grlica in druge, je najlažje kupiti že pripravljeno – bodisi mešanico sončničnih semen, prosa, semen konoplje ali le sončnična semena. Ptice bodo vesele tudi bukovega žira, ki smo ga nabrali jeseni, ali bučnih semen. Velikemu detlu lahko nastavimo kar cele orehe in lešnike, najbolje pa je, če da jih položimo na tla ob drevo.
Poznavalci priporočajo, naj talna mešanica vsebuje tretjino konopljinih in tretjino sončničnih semen ter tretjino mešanice ovsa, pšenice in prosa. Res pa je, da idealnega recepta ni. Videli boste, katera hrana ostaja, zato te ne uporabljate več ali pa zmanjšajte njeno količino. Kosu, brinovki in taščici lahko ponudimo jabolka, ovsene kosmiče ali rozine, razveselili pa jih bomo tudi s plodovi jerebike, rumenega drena, črnega trna, gloga in mokovca, ki jih lahko predhodno, jeseni naberemo in posušimo.
Če imamo vrt, lahko jeseni za ptice na brajdah pustimo nekaj grozdja, na drevesih pa nekaj sadja. Tako bomo v privabili kose, morda pa celo brinovke in cararje.
Ptice pa lahko hranimo tudi drugače, in sicer tako da posadimo plodonosne vrste grmovnic in dreves, kot so šipek, robida, malina, črni trn, glog, mokovec, brek, skorš, navadna krhlika, črni bezeg, rdeči in rumeni dren, jerebika, dobrovita, brogovita, bršljan in divja trta. To je pravzaprav tudi najprimernejši način hranjenja ptic.
Pticam lahko ponudimo tudi vodo
Ptice v svojo bližino privabimo tudi z nastavljanjem vode. Tako jih lahko med pitjem in kopanjem opazujemo preko celega leta. Napajalnik bo seveda najbolje obiskan spomladi in poleti, vendar bodo ptice vodo iskale tudi v hladnih mesecih. Voda naj bo v plitvem podstavku (največ 5 cm), saj ne sme biti pregloboka, ker se lahko ptice v njej utopijo. Posoda naj ima hrapavo površino, da pticam ne drsi. Če lahko, je najbolje, da na vrtu uredimo mlako s položnimi in nedrsečimi bregovi. (ir)
